Jure Trampuš
-
8. 7. 2010 | Mladina 27
Odhod ministra Mateja Lahovnika iz stranke Zares (in morda tudi iz Pahorjeve vlade) ni bil nepričakovan. Lahovnika je zadnje leto z Zaresom povezovalo bolj malo. Ni hodil na sestanke stranke, ni se pojavljal na njenih srečanjih, v javnosti ni želel komentirati strankarskih vprašanj. Uradno je bil v tem času sicer še vedno član sveta stranke, a to je bilo tudi vse.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Politika
Slovenija naj bi bila usodno razdeljena. Na dva pola. Črnega in rdečega. Levega in desnega. Liberalnega in konservativnega. Komunističnega in kapitalističnega. Partizanskega in domobranskega. Domoljubnega in nedomoljubnega. Razdeljena je med Forum 21 in Zbor za republiko, med demokrate in republikance, homoseksualce in heteroseksualce, vernike in ateiste, Slovence in čefurje, Ljubljančane in Mariborčane...
-
10. 6. 2010 | Mladina 23 | Politika
Mladinina peticija Ukinimo vojsko je 4. junija preživela drugo soočenje v parlamentu. Kar je seveda dobro. Ideje iz peticije so se znova prebile na dnevni red slovenskih parlamentarcev. Civilna družba je stopila v parlament. V drugo je Mladinino pobudo obravnavala parlamentarna komisija za peticije. A to je tudi vse. Razprava na seji odbora (na kateri je sodeloval tudi avtor članka) je bila večino časa nesmiselna.
-
3. 6. 2010 | Mladina 22 | Politika
Ustavno sodišče je po treh letih spisalo odločbo o zakonu o verski svobodi. Gre za zakon, ki je nastal v času Janševe vlade. Nasprotniki zakona so trdili, da so njegovi členi neustavni, velike verske skupnosti so mislile drugače, še posebej največja, saj so nekateri členi zapisani po njeni podobi. Tedanji pravosodni minister Lovro Šturm je bil na zakon seveda ponosen. Bil naj bi evropski.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14
Dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport
Dr. Igor Lukšič je vladni resor za šolstvo in šport prevzel kot profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in tudi kot podpredsednik Socialnih demokratov, ki je bil pogosto kritičen do svojega predsednika Boruta Pahorja. Visoko funkcijo v stranki je medtem izgubil, še vedno pa je kritik vlade, čeprav v njej sedi tudi sam. Z njim smo se pogovarjali o reformah, ki čakajo naše izobraževanje, pa tudi o aktualnih političnih temah. Tudi denimo o konfliktu Brezigar-Zalar.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14
Jelko Kacin: “Imamo pravico, da ne tonemo”
> Še nobena slovenska vlada ni bila pred takšnimi preizkušnjami, kot so izzivi globalne finančne in gospodarske krize ob tem, da smo del evroobmočja, del Evropske unije in da imamo kot enakopraven del Evropske unije tudi precej mednarodnih obveznosti. Za to je nujna izjemno dobra koordinacija, potrebno je projektno sodelovanje in seveda tudi prepričljivo komuniciranje z različnimi javnostmi, domačimi, tujimi.
-
8. 4. 2010 | Mladina 14
So vprašanja, ali bo LDS ostala ali bo odšla iz koalicije, kakšne zahteve je stranka poslala premieru, jih ta lahko izpolni, kakšne volitve nas čakajo jeseni, res usodna za slovensko prihodnost? Če seveda prihodnje dni ne bomo doživeli kakšnega prestopa poslanca, bi bila vlada brez LDS manjšinska vlada (če odmislimo, da je en poslanec v priporu in da ima koalicija v tem primeru 45, vsi drugi pa 44 glasov).
-
1. 4. 2010 | Mladina 13
Dr. Darko Štrajn je filozof, ki je zaposlen na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Nekoč je bil eden od vodilnih posameznikov študentskega gibanja, ki je maja 1971 zasedlo Filozofsko fakulteto
-
25. 3. 2010 | Mladina 12 | Politika
Dr. Andrej Kurnik je politolog na Fakulteti za družbene vede. Poleg znanstvenega dela se s politiko ukvarja tudi aktivno. Podpiral je izbrisane, ilegalne pribežnike, njegova skupina se je borila za pravice azilantov. Zadnja leta deluje znotraj Socialnega centra Rog in v pobudi Nevidni delavci sveta. Na dan, ko so delavci kočevske Prenove iskali rešitev za svoje probleme, je sodeloval na pogajanjih in vodil aktiviste, ki zahtevajo radikalne spremembe odnosov med delavci in kapitalom. A Kurnik pravi, da zgodba iz Kočevja ni eksces, je pravilo. Visoka gospodarska rast je rezultat izkoriščanja delavcev, tujih in slovenskih, nevidnih in tistih, za katere naj bi veljala pravila socialne države. Naj bi zato, ker je po Kurnikovem mnenju socialna država v krizi. Ker tudi njo nadzira kapital. In zato je edina rešitev konflikt, avtonomno politično organiziranje proletariata, izven aktualnih struktur politične družbe. Danes delavci iz Kočevja iščejo nove službe, a zaradi sistemskega izkoriščanja, je takih delavcev še mnogo.
-
18. 3. 2010 | Mladina 11
Milan Kučan, siva eminenca slovenske politike
Četudi se je umaknil iz politike, ga politika vsake toliko časa pokliče nazaj. Po eni strani ga kliče levica, ki si želi močnega voditelja, po drugi strani ga nazaj, na politično prizorišče, vedno znova postavi desnica, ki vidi v njem središče široke in globoke mreže, ki sega v komunistično preteklost. V zadnjih mesecih je teh klicev z desnice in levice več. Očitno, kot meni tudi Milan Kučan, bivši predsednik države, je čas res prelomen.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Politika
Mladinina peticija o preoblikovanju vojske je bila prvič objavljena konec januarja. V dobrem mesecu dni se ji je pridružilo več kot 7600 posameznikov. V začetku je imela peticija velik politični odmev, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je govorila, da je peticija v konfliktu z ustavnimi vrednotami, a politična debata je v nekaj dneh potihnila. Zapisano ne pomeni, da je zgodba končana. V četrtek, 18.
-
25. 2. 2010 | Mladina 8
Katarina Kresal, notranja ministrica in predsednica LDS
Ravno v času pogovora z ministrico so v parlamentu vložili interpelacijo zoper njo. Že drugo. Pravi, da se je ne boji, da so obtožbe smešne, da je ponosna na to, kar dela. Tudi mreže je ne motijo, vsaj dokler vse poteka po zakoniti in pravni poti. Katarina Kresal vseskozi prisega na pravno državo in zato, tako pravi, je ob morebitni formalni obtožbi Kosove komisije za kaznivo dejanje zaradi najema stavbe ne bo treba pozivati k odstopu. A z najemom naj bi bilo vse v redu.
-
11. 2. 2010 | Mladina 6
V sredo se je malo po tretji uro popoldne pod Mladinino peticijo podpisal 5500. podpornik, malo pozneje je bilo podpisov že sto več. Ducat dni po tem, ko je Mladina objavila svojo peticijo, se je slovenska politika resnim odgovorom o vprašanjih, ki jih odpira peticija, izogibala. Peticijo je komentirala le ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, a vladne stranke so previdno molčale.
-
4. 2. 2010 | Mladina 5
V petek, na dan, ko je Mladina natisnila peticijo Ukinimo vojsko, je Radio Študent objavil krajši pogovor z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič. Tema? Mladinina peticija. Ministrica je že pred petkom vedela, da se pripravlja mirovniška pobuda, saj smo pred njeno objavo govorili z ministrico, tako je vprašanja kolegov s Študenta niso mogla presenetiti. Na radiu je obramboslovka peticijo napadla z vso silo.
-
V politiki šteje vtis. V politiki na kratki rok ne šteje resnica, ta naj bi bila zaveza drugih, politika je vedno boj za interpretacijo dejstev. Recimo dejstev o stanju javnih financ, v zvezi s katerimi sta se nekoč Dušan Mramor in Andrej Bajuk prerekala o pravilni računovodski metodologiji. Ali pa dejstev o smiselnosti vojne v Iraku - danes je vsem jasno, da Sadam Husein ni imel orožja za množično uničenje, a v...
-
7. 1. 2010 | Mladina 1
Ko je v torek računsko sodišče zahtevalo odstop ministra za okolje Karla Erjavca, je Borut Pahor zadovoljno dejal, da bo odločitev o ministrovem slovesu prepustil državnemu zboru. Tako mu namreč veleva zakon. Druge možnosti po njegovem mnenju nima, z upoštevanjem pravne države, tako je samovšečno govoril, pa naj bi ta vlada postavila nove standarde v slovenski politiki.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Politika
Tomaž Ertl, poslednji republiški sekretar za notranje zadeve
Ko je predsednik Danilo Türk Tomažu Ertlu podelil odlikovanje za zasluge v policijski akciji Sever, se je v pomladnih krogih razširil vihar. Ertl je bil namreč zadnji komunistični minister za notranje zadeve. Zaprl je Janeza Janšo. Poveljeval je Službi državne varnosti. Ertl je danes upokojenec, ni mu žal, za to, kar je delal, in ponosen je na svojo vlogo, ki jo je odigral v času razpada starega in porajanju novega političnega sistema. Osamosvojitvene čase vidi seveda na drugačen način, kot jih vidijo pripadniki opozicije.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50
E.T.: “Janez Janša se mi ni nikoli zahvalil!”
Simbol komunističnega in udbaškega nasilja živi danes mirno upokojensko življenje v vasici nad Jesenicami. V starejši hiši z vrtom. Pravi, da je najbolj vesel, če lahko populi kakšen plevel z vrta. »Zadnje čase se zaradi tega okoli nagrade razburjajo vsi moji prijatelji, a meni je po malem čisto vseeno, vse to sem že doživel, kako naj odgovarjam na takšne laži, potem bodo pa iskali vejice in prevračali moje...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48
Kardinal in prefekt dr. Franc Rode je bil septembra slabe volje. Je že res, da sta septembra pri Mohorjevi družbi izšli dve njegovi knjigi, a Rodeta je ujezilo imenovanje Aleša Guliča za šefa vladnega urada za verske skupnosti. »To je provokacija,« je dejal za katoliški tednik Družina, »to imenovanje je neodgovorno.« Jezo katoliške cerkve je nekaj dni pozneje občutil premier Borut Pahor, ko...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Družba
Slovenski brat velikega Googla Najdi.si pridno vodi statistiko pojmov, iskanih na svoji strani. V prvi polovici letošnjega leta so ljudje največkrat iskali horoskop in vremensko napoved. Iskali so prevode za besedi avto in sreča ter brskali po zakonski krizi zakoncev Čepin. Zelo usodne stvari. A Najdi.si spremlja tudi drugačne stvari. Shrani recimo nenavadno iskanje.
-
11. 6. 2009 | Mladina 23 | Družba
Državne cerkve se je treba znebiti
Dr. Tim Jensen je predstojnik Oddelka za religijske študije na University of Southern Denmark. Od leta 2005 je generalni sekretar Mednarodnega združenja za zgodovino religij. Znan je postal zaradi analiz dogajanja ob objavi razvpitih karikatur preroka Mohameda septembra 2005, sicer pa se med drugim intenzivno ukvarja tudi z možnostmi in prednostmi uvajanja laičnega pouka o religijah v javne šole.
-
11. 6. 2009 | Mladina 23
Dr. Vlado Miheljak, predavatelj in politični komentator
Dr. Vlado Miheljak poučuje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, hkrati je plodovit publicist in kritičen opazovalec aktualnega političnega dogajanja. Piše že več kot dvajset let in s svojo kritiko si je nakopal sovražnike tako na desnici kot na levici. Trenutno ga zaradi njegove kolumne toži Janez Janša, pa tudi Borut Pahor ga verjetno najbolj ne mara.
-
13. 5. 2009 | Mladina 18 | Politika
Anarhija in avtokratsko vodenje
Franc Žnidaršič je predsednik poslanske skupine DeSUS. Na volilnem kongresu te stranke se bo s Karlom Erjavcem spopadel za položaj predsednika. Z razmerami v stranki ni zadovoljen, pravi, da se stranka vodi avtokratsko, da se ne spoštuje statut in da bo, če se bo takšno vodenje nadaljevalo, stranka lahko celo izginila s slovenskega političnega zemljevida.
-
23. 4. 2009 | Mladina 16 | Politika
Ivan Dolničar, general in partizan
> Konec aprila sem šel po dve brigadi v Zasavje, po Šlandrovo in Zidanškovo. Dobili smo nalogo, naj iz štajerske smeri prodremo proti Ljubljani. Brigadi naj bi bili podpora osvobajanju Ljubljane. A še preden smo se razvili v kolono in začeli hoditi proti prestolnici, je prišel nov ukaz glavnega štaba. Za Ljubljano je bilo dovolj sil, zato smo se morali takoj obrniti proti Koroški.
-
2. 4. 2009 | Mladina 13
Dr. Igor Lukšič je dolga leta veljal za ideologa Socialnih demokratov. Bil je podpredsednik stranke. A na nedavnem kongresu mu delegati niso zaupali novega mandata. Minister za šolstvo je bil presenečen, javno je dejal, da je stranka naredila napako in da pozablja na svoj intelektualni potencial. Da jo je torej prevzel drug, bolj pragmatičen del.
-
12. 3. 2009 | Mladina 10
Dr. Jože Pirjevec zgodovino predava v dveh državah, v Italiji in v Sloveniji. Njegov pogled na povojne poboje je pogled Slovenca, ki moralno seveda obsoja totalitaristične likvidacije, a hkrati opozarja, da jih je treba razumeti v širši sliki povojnega dogajanja, groze druge svetovne vojne in želje partije, da prevzame oblast. Poboji so seveda negativni, a to po njegovem mnenju nikakor ne velja za narodnoosvobodilni boj.
-
»Vladavina prava, ne ljudska volja, je edini in najpomembnejši korektor dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in oblastne koruptivnosti izvršilne veje oblasti, « je pred slabim letom dni v Mladini razmišljal Goran Klemenčič, ki je bil takrat še predavatelj kazenskega prava na Fakulteti za varnostne vede. » Nekdanji ameriški predsednik Andrew Jackson, ki se ni strinjal z...
-
15. 1. 2009 | Mladina 2
Dr. Jernej Pikalo dela na katedri za teoretsko analitsko politologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Med drugim preučuje različne modele političnih sistemov, tudi konsenzualnega, ki je vpeljan v nekaterih evropskih demokracijah. O konsenzu in tovrstni politiki veliko govori premier Pahor. Pa je ta model primeren za Slovenijo in ali ni politika oblika boja različnih konceptov in idej? Pikalo pravi, da ne nujno in da se lahko zgodi, da bo Pahorjeva politična zgodba uspešna, četudi ima konsenzualna politika svoje temne plati.
-
23. 12. 2008 | Mladina 52
dr. Spomenka Hribar, borka za človekove pravice
Dr. Spomenka Hribar je v ponedeljek dobila zlati red za zasluge, eno od najvišjih odlikovanj v Republiki Sloveniji. Hribarjeva je sodelovala pri osamosvojitvi, v Demosu, vendar je hitro zapustila politiko in postala njen kritik. Nekoč je Janšo obtožila, da svet razume kot zaroto, težke besede pa je govorila tudi v času njegove vlade. Sedaj, po spremembi oblasti, njena kritičnost ni popustila. Borutu Pahorju očita, da je z imenovanjem Dimitrija Rupla ravnal avtoritarno, in upa, da se bo na svojih napakah veliko naučil.
