Jure Trampuš
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Desetletje Boruta Pahorja nas opominja, da ni vseeno, kako poteka predvolilna bitka
Predzadnjo oktobrsko nedeljo, 23. oktobra torej, bodo v Sloveniji volitve predsednika republike. Predsednik republike je edini državni funkcionar, ki je pri nas voljen neposredno, njegov mandat traja pet let, izbrani predsednik pa ga lahko ponovi le enkrat. Slovenska ustava daje predsedniku malo pooblastil, njegova vloga naj bi bila reprezentativna, predlaga nekaj kadrovskih rešitev, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, a v resnici ima le ugled, moralno moč, besedo, s katero lahko vpliva na politične razmere v državi.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Družba
Kazen za voditelja in urednico
Še pred nekaj meseci nam je vladala politika, ki je prezirala medije in novinarstvo. Jasno je bilo, zakaj. Ni ji bilo všeč, kako so mediji poročali o njej, pa četudi bi moralo biti vsakemu politiku do tega, da so mediji profesionalni in avtonomni. Nadzor nad oblastjo lahko to naredi le boljšo.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Politika
Pred malce več kot sto leti, natančneje leta 1906, je na Kranjskem in v monarhiji potekala burna razprava o tem, kaj je zakonska zveza. Kje je lahko sklenjena? Pred državo? Pred bogom? Pod kozolcem ali pod hruško? Avstro-ogrska monarhija je bila takrat, vsaj kar se tiče sklepanja zakonske zveze, med bolj konservativnimi evropskimi državami, predvsem njen avstrijski del pa je kolobaril med reformami, ki so enkrat omogočale civilno poroko, spet drugič pa so v imenu konkordata poudarjale krščanski zakrament svetega zakona.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Politika
Slovenska družba pri vprašanju pravic istospolnih partnerjev postaja vedno bolj odprta
Nasprotniki odločitve ustavnega sodišča radi mahajo s podatki, izidi referendumov, ki naj bi dokazovali, da velika večina volivcev nasprotuje sklepanju zakonskih zvez istospolnih parov, da nasprotuje posvajanju otrok v takšne zveze in da nasprotuje tudi oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Ustavni sodniki naj bi se bili skratka odločili v nasprotju z »voljo ljudstva«, zgodil naj bi se bil ustavni aktivizem, ki pozablja na tradicijo, naravo, vrednote in kulturo tukajšnjega življa. A resnica je malce drugačna, stvari so se v Sloveniji začele spreminjati.
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Svet
Poskus umora pisatelja Salmana Rushdieja je napad na svobodo mišljenja
Predstavljajte si, da živite v državi, kjer obstajajo avtoritete, ki jih ne sme nihče kritizirati, predsedniki, cesarji, škofje, vojaški poveljniki. Predstavljajte si, da živite v državi, kjer vsaka kritika oblasti pomeni napad na ustavo in državno ureditev. Lahko je še huje, kaj pa če živite v okolju, kjer se ne sme kritizirati bog, saj je eden in edini, vsemogočen, kritika je razumljena kot blasfemija in pripelje do smrtne obsodbe.
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura
Mladež, ki se kobaca prek Muce copatarice, Cicibanov in oguljenih malih čebelic, ki so jih starši ali babice in dedki prinesli s podstrešja zgolj zato, da s porumenelih listov berejo čudovite pravljice, prej ali slej pride v osnovno šolo. Tam pa se sreča s slovenščino, književnostjo, togim učnim načrtom, ki od otrok zahteva, da prebirajo Aškerčevo Čašo nesmrtnosti, Tavčarjevo Cvetje v jeseni in Vorančeve Solzice, monumentalna dela, kleno slovensko klasiko, ki pa je zapisana v težko razumljivem jeziku, v slovenščini, kakršna obstaja le še v knjigah. Učinek je pričakovan. Večini otrok se slovenski klasiki zagnusijo, zavračajo branje, stoletja stari problemi Agate Schwarzkobler se jim zdijo odveč. A zgodbe in klasiki obstajajo, imajo kulturno vrednost, kanonski položaj v panteonu slovenske literature, pa četudi svetniški sij nekaterih izmed njih počasi bledi.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Zanikovalec pri 35 stopinjah Celzija
Kako prepoznati zanikovalce podnebnih sprememb? Najprej bodo trdili, da niso teoretiki zarote, da se podnebje morda spreminja, a da gre za naraven proces. Nato zanikovalci radi govorijo, da je vse skupaj ponarejeno, da so znanstveniki podkupljeni, da je bila letošnja zima res nadpovprečno topla, je pa zato v gorah padlo veliko snega. In podobno. Skeptiki radi dodajajo, da je segrevanje nekaj dobrega, saj naj bi v Sloveniji rasle pomaranče. Dodajo, da o podnebnih spremembah ni znanstvenega konsenza ali pa da je vpliv človeštva precenjen. Podnebnih sprememb skratka ne povzroča človek z – na primer – uporabo fosilnih goriv, pač pa nagnjenost planeta, sončne pege, liberalci, Kitajci in Bill Gates.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Ko se je pred približno pol leta med novinarji začela širiti informacija, da bo Uroš Urbanija, človek multipraktik, nekdanji poročevalec Družine iz Vatikana pa podjetni planšar z Velike planine, v vmesnem času tudi urednik na Nova24 ter nazadnje portparol vlade Janeza Janše, nekega dne postal še direktor TV Slovenija, se je vse skupaj zdelo kot neslana šala. Urbanija je še spomladi opravljal politično funkcijo, izčrpaval STA, pisal analize poročanja, ki niso imele nič z realnostjo, veliko pa s politiko, zaradi njega so v Slovenijo na posebno misijo prišli evropski poslanci.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Družba
»Odločba ustavnega sodišča je hvalospev ljubezni«
Rado Fele in Janez Capuder sta skupaj že 20 let. Želela sta se poročiti, želela sta skleniti zakonsko zvezo, a so ju na upravni enoti zavrnili. Zato sta vložila ustavno pritožbo in na koncu uspela. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila dosedanja zakonska ureditev diskriminatorna glede na določila ustave. Fele v intervjuju podrobno razlaga pravno pot in ovire, na katere sta naletela s partnerjem. Pravi, da jima je šlo vseskozi za enakopravnost in da se je vredno boriti za človekove pravice. Rado Fele je po izobrazbi pravnik, vodi vladno službo za zakonodajo in napoveduje, da se bo izločil iz vseh postopkov, ki bodo povezani s spremembami zakonov, kot jih je zapovedalo ustavno sodišče.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Družba
V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Politika
Drago Zadergal je že več let član Državne volilne komisije. Je pravnik, nekdanji študentski funkcionar, ki je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi član te stranke. Nekoč je sodeloval na strankarskih športnih igrah. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, »da je pravi vojščak SDS, vseskozi čaka na navodila od centrale in jih potem uresničuje«. Še pred dvema mesecema, torej do aprilskih volitev, je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti pa je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Politika
»S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«
Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Družba
V soboto, 11. junija, bodo v Ljubljani in na njenih ulicah pripravili Parado ponosa. Dogajanje, povezano z njo, traja že nekaj dni, potekale so različne prireditve, razstave, predstave improgledališča, uvod v ljubljansko parado so prejšnjo soboto pripravili v Slovenj Gradcu, a paradni sprevod po mestnih ulicah je vedno osrednja prireditev festivala. Je praznovanje »mavričnega obstoja«, zahteva po »vidnosti, enakopravnosti in spoštovanju«.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Družba
»Pretekla vlada je bila preekstremna za okus večine volivcev«
Alenka Stanič slovenskim podjetjem svetuje pri kadrovanju, išče najboljše ljudi za člane nadzornih svetov in za druge menedžerske funkcije. Najemala so jo tudi državna podjetja, pri svojem delu pa je zaznala veliko primerov političnega kadrovanja, kljub natančno določenim postopkom in pravilom so bili včasih izbrani ljudje, ki o podjetju, njegovem delu niso vedeli veliko, so pa bili všeč politiki. To se je dogajalo že pred leti, izrazito tudi v času prejšnje vlade. Kaj mora nova vlada narediti drugače? Kako preseči imenovanje po političnih preferencah, ne pa po znanju? In kaj narediti s tistimi, ki škodujejo interesom podjetja, katerega poslovanje naj bi nadzorovalo? Alenko Stanič zanima veliko stvari. Po izobrazbi je biologinja in antropologinja, doktorirala je na temo bega možganov, izšel pa je tudi njen roman Ženska proste reje – ta govori o ženskah in moških, o naravi in družbi, o izbiri in, kako pripravno za ta čas, o svobodi.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Politika
Zakon o medijih določa, kaj je javni interes na področju medijev. To pomeni, da država financira programske vsebine nekaterih medijev. Razlog za financiranje je pomen svobode izražanja in zagotavljanja pluralnosti in demokratičnosti. Gre za pomembne zakonske določbe, ki imajo ustavno ozadje.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Politika
Katoliška cerkev je vseskozi politično podpirala Janeza Janšo, ta ji je uslugo vračal
Dr. Gabriel Kavčič je primorski duhovnik mlajše generacije, moralni teolog, ki govori, da nas mora skrbeti, »ker Evropa ni več usmerjena v življenje«. Je tudi reden pisec na portalu Domovina.je. Skrbnik tega portala je Zavod Iskreni, zato ni čudno, da so članki, objavljeni na njem, naravnani »katoliško-novoslovensko«.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Politika
Decembra 2020 Urške Klakočar Zupančič ni poznalo veliko ljudi, bila je sodnica, ki se je v zaprti skupini na Facebooku pridušala zoper tedanjo vlado. Sledil je javni pogrom, njeno zasebno sporočilo in kritiko vlade je objavil Vinko Gorenak, državni sekretar, ki je delal v kabinetu Janševe vlade, sodnica pa je bila zaradi pisnega delikta za kazen odstranjena s položaja vodje oddelka za etažno lastnino okrajnega sodišča v Ljubljani. To se je zgodilo, še preden se je sploh presojalo o njenih domnevno neprimernih besedah. Urška Klakočar Zupančič je potem zapustila sodniške vrste, se na sodišču poravnala z Vinkom Gorenakom, pred volitvami pa se je nanjo obrnil Robert Golob in jo povabil v nastajajoče Gibanje Svoboda. Postala je podpredsednica stranke, na volitvah jo je podprlo 41,64 odstotka volivcev.
-
27. 5. 2022 | Mladina 21 | Politika
V Celju je v torek višje sodišče potrdilo predhodno obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, v kateri je to Janeza Janšo spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark informativnega programa TV Slovenija. Sodišče je odločitev sprejelo tik pred zdajci, le ducat ur pred zastaranjem primera, ki izvira iz marca 2016. Odločitev o razžalitvi in treh mesecih pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta je postala pravnomočna, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je pričakovano napovedal pritožbo, vložil bo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Politika
Prvi minister, ki je odkrito gej
Simon Maljevac (1981) je generalni sekretar Levice. Stranki se je pridružil takoj po drugem referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem je večina volivcev zavrnila pravice manjšine. Bil je eden izmed najpomembnejših članov ekipe »Čas je ZA«, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev zakona. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Aleš Primc.
-
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba
V ponedeljek, 23. maja, bo na RTV Slovenija potekala stavka. Vodi jo Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Bistvena zahteva stavkajočih je depolitizacija javnega medijskega servisa, stavka na RTV je upor zoper sedanje vodstvo javne medijske hiše. To deluje politično, neprofesionalno, z odločitvami škoduje ugledu RTV Slovenija, škoduje javnosti, saj ta zaradi klecajoče medijske hiše izgublja zaveznika.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Družba
Tatjana Pirc je že skoraj 40 let novinarka Radia Slovenija, bila je tudi urednica, a najraje ima mikrofon in oddaje. Pred leti je ustvarila Petkovo centrifugo, avtorske komentarje tedenskega dogajanja, ki včasih zbodejo, včasih nasmejijo. Predvsem ima rada novinarstvo, je članica aktiva novinarjev Radia Slovenija in predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Tatjana Pirc je ob dogajanju na javnem mediju pretresena. Ko je na dan svobode tiska 3. maja potekal protest pred stavbo RTV Slovenija, si je pripela napis: »Tudi jaz sem Studio City, tudi jaz sem Marcel.«
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Družba
Zgodba o tem, kako je prepoved televizijske oddaje povzročila državljanski odpor
Ko so odgovorni na TV Slovenija ukinjali oddajo Studio City, so si verjetno mislili dvoje. Prvič, oddaja je dobro gledana, a je prišel čas za spremembe. Naredili bomo drugačno, morda slabšo, neatraktivno oddajo, ljudje je ne bodo marali, ne oddaje ne drugega voditelja, a nova oddaja bo naša, medijski prostor je treba uravnotežiti. Drugi premislek bi lahko bil takšen: vemo, da delamo napako, a jo bomo vseeno naredili, saj ne moremo dopustiti, da se novinarji upirajo, da se postavljajo na noge in nam, ki ustvarjamo prvorazredni program, diktirajo, kaj je pravo novinarstvo.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Družba
Marcel Štefančič, jr., je prišel na Mladino daljnega leta 1986, zaposlil se je leto dni kasneje in bil v tistem zlatem obdobju slovenske demokratizacije in poslavljanja od komunizma eden od urednikov revije. Že takrat, ko so bili nekateri funkcionarji odhajajoče vlade še vedno zvesti člani komunistične partije, mu je bilo jasno, kaj je demokracija, kaj je svoboda in zakaj so neodvisni mediji za oblast nevarni. Prepričanje, da je Marcel Štefančič, jr., predvsem filmski kritik, je napačno. Ker so filmi kot življenje, ker so filmi odsev sveta, Štefančič o filmih piše, kot da bi pisal o svetu in življenju, filmi so zanj zgolj metafora za vse, kar nas obdaja. Zato je Štefančič veliko več kot enciklopedični ljubitelj filmov, je avtor številnih esejističnih del, knjig o največjih hitih 20. in 21. stoletja, pa tudi dvakratni prejemnik Rožančeve nagrade, ki jo podeljujejo najboljšim slovenskim esejistom. Če torej želite razumeti, kaj se dogaja, je treba brati Marcela Štefančiča, jr.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Družba
»Predrugačenje Studia City je protislovensko dejanje«
Spomenka Hribar, sociologinja
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Družba
Zakon o RTV Slovenija, ki omogoča vpliv politike na imenovanje poslovodnih organov javnega zavoda, torej v nadzorni in programski svet zavoda, ta dva pa vplivata na večino kadrovskih, strateških in finančnih odločitev, je bil napisan daljnega leta 2005, bil je potrjen na referendumu in se od takrat praktično ni spreminjal. Eden od avtorjev zakona je Branko Grims, tedanji in sedanji poslanec stranke SDS. V vsem tem času je bilo nekaj poskusov z novimi rešitvami, zakon je bil nekajkrat napisan na novo, a enkrat nova različica ni dobila podpore na še enem referendumu, drugič ga je koalicija pustila v predalu, spet tretjič je sprejetje novega zakona preprečil padec vlade. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo različni predlogi o zakonskih spremembah, enega pa naj bi pripravljali tudi pravniki na RTV Slovenija. Sprememba zakona o RTV je ena od glavnih zavez nastajajoče vlade, boljše zakonske rešitve je javno podprl tudi Robert Golob.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Politika
Na volilno nedeljo malo po dvanajsti uri na enem izmed ljubljanskih volišč za Bežigradom ni bilo gneče. Ljudje so odhajali in prihajali. Vzdušje je bilo prijetno, malce svečano, člani volilnih komisij so opravljali svoje delo, pregledovali osebne izkaznice, listali po volilnih seznamih. »Danes jih je veliko,« je dejala članica volilne komisije, ki je volivkam in volivcem podajala glasovnice. »Prihajajo in prihajajo, ves čas.« Vsi na volišču so vedeli, da ima to močan pomen.
-
28. 4. 2022 | Politika
Studio City brez Marcela Štefančiča jr.?
Po neuradnih podatkih naj bi vodstvo nacionalne medijske hiše zavrnilo podaljšanje pogodbe med voditeljem oddaje Marcelom Štefančičem jr. in TV Slovenija.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Politika
Kakšna bi bila Slovenija po še štirih letih vlade, ki bi jo vodil Janez Janša?
Za hip si zamislimo, da Janez Janša in njegovi politični podporniki zmagajo na volitvah. Morda za las ali dva, a zmagajo, nastane nova koalicija in vladajo še najmanj štiri leta, če ne celo več. Možnost za kaj takšnega obstaja. Kdo bi sestavljal to vlado? Najmanj tri stranke: SDS, NSi, stranka Povežimo Slovenijo ter morebiti še »bonus« stranka, ki jo je ustanovila Aleksandra Pivec. Stari obrazi, znani politiki torej.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Politika
Številni Vlada Miheljaka poznajo kot kolumnista, logično, že desetletja objavlja kolumne v različnih medijih, v zadnji dekadi to znova počne v Mladini. Številni ga poznajo tudi kot profesorja, saj je redni profesor za socialno psihologijo, poučuje na Filozofski fakulteti, predava tudi na Fakulteti za družbene vede. A Vlado Miheljak se zelo dobro spozna tudi na analize javnega mnenja, leta je sodeloval v znanstveni skupini, ki vodi longitudinalno raziskavo Slovensko javno mnenje, bil pa je tudi med tistimi, ki so pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1989 objavili prvo javnomnenjsko poizvedovanje o tem, katera stranka lahko zmaga na prihajajočih volitvah. Če kdo, torej ravno Miheljak dobro ve, kako se obnaša slovensko volilno telo. Zato je pogovor o volitvah z njim vedno pametna odločitev.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Kultura
Ministrstvo za kulturo je 1. aprila spisalo pričakovano odločbo. Strokovna komisija je na podlagi določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakona o medijih odločila, da država ne bo sofinancirala Mladininih kulturnih strani. Drugič zapored torej Mladina ni dobila sredstev iz t. i. »medijskega sklada«, ki so namenjena za pomoč medijem. Skupno je komisija Mladini podelila 291 točk, dobrih 60 manj, kot bi jih bilo potrebnih za pozitivno odločbo.
