Jure Trampuš
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Pred petnajstimi leti je Karl Erjavec, nekdanji predsednik DeSUS, stranke, ki skorajda ne obstaja več, obljubil 1000 evrov visoko pokojnino. Potem se je potegnil nazaj in dejal, da smo ga narobe razumeli. Tudi Franc Križanič, finančni minister v vladi Boruta Pahorja, je davnega leta 2008 napovedal, da bo minimalna plača v Sloveniji visoka 1000 evrov. Minila so leta, obljubi se nista uresničili. Povprečna pokojnina danes znaša 778 evrov, minimalna plača pa je v zadnjih letih zlagoma prilezla na 878 evrov neto. Oboje ni veliko. Danes vsaj 85.000 upokojencev in upokojenk živi pod pragom revščine.
-
10. 3. 2023 | Mladina 10 | Politika
Eva Irgl je bila v daljni preteklosti uspešna televizijska voditeljica in malo manj uspešna študentka teologije. Leta 2004 se ji je posrečil veliki met, postala je poslanka v državnem zboru. Od takrat je poslanka stranke SDS, dovolj glasna in prepoznavna, a nikoli v prvih vrstah širjenja strahu in sovraštva, kar radi počno kakšni drugi poslanci. Res pa je tudi, da javno ni nikoli kritizirala politike Janeza Janše, še največji »korak proti« je njeno prijateljstvo z Anžetom Logarjem.
-
V Zgornji Savinjski dolini najdemo majhno občino Mozirje, ima nekaj več kot 4000 prebivalcev, večinoma pa leži ob vznožju Golt na eni strani ter Dobrovelj na drugi. Hvali se, da je »vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino«. Že mogoče, Mozirje je lep kraj, občino pa že dolgo vodi isti župan. Krajani mu prijazno pravijo »Žužu«, kar je okrajšava za dva poklica, župnika in župana. Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je natančno to, najprej je bil 15 let duhovnik, šel je po klasični poti od semenišča do župnišča, nato se je odločil, da bo ta poklic opustil in odšel med laike. Leto kasneje je kandidiral na lokalnih volitvah v okolju, kjer je prej deloval kot duhovnik, in uspelo mu je. Župan Mozirja je že od leta 2002, prvič ga je podprlo 62 odstotkov volivcev, lani pa na lokalnih volitvah ni imel protikandidata.
-
»Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«
Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.
-
»Jaz bom ljudem poslal ta cvet«
Ko je prejšnji teden na posvečeni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v kateri vsako leto 7. februarja poteka proslava v čast slovenski kulturi in umetnosti, stopila pesnica Svetlana Makarovič, je v dvorani završalo. Kaj bo storila tokrat? Koga bo ozmerjala? Kaj pa se sploh gre ta, kot naj bi bil ogorčeno vzkliknil eden izmed užaljenih članov upravnega odbora Prešernovega sklada, »coprnica«? Makarovičeva na odru ni naredila nič posebnega. Nobenega ekscesa ni bilo. Oblečena v črno in z rdečo zvezdo na prsih je prebrala pesem o grehu, obžalovanju in lažeh. Zares ji je prisluhnil malokdo.
-
Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?
-
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.
-
Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.
-
Če bi poslušali samo osamosvojitelje, Janeza Janšo, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina in Lojzeta Peterleta, bi se zdelo, da Sloveniji grozi apokalipsa, večno pogubljenje. Pravijo, da se dogaja »oblastno lomastenje in grobo uveljavljanje politične sile«, odločitve vlade so »nedržavotvorne, nepotrebne in škodljive«, vse skupaj naj bi vodilo k »zgodovinskemu izbrisu«, vlada pa naj bi kot kolektivni organ povlekla »izdajalsko potezo«. Napovedani so protesti, pripravlja se interpelacija, hkrati pa konspirativno nastaja »akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve«. Zakaj toliko hude krvi?
-
Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …
-
Stranišče in kopalnica / Lepo je biti minister
Reorganizacija vlade in tri nova ministrstva, ki so jih podprli tudi volivci na lanskem referendumu, nujno prinesejo nekaj premestitev. Na ministrstvih in v vladnih službah se preštevajo in ugotavljajo, kdo bo odšel na kakšno delovno mesto, preračunavajo, ali bodo imela kakšna ministrstva še vedno »skupne« službe, denimo računovodstvo, ali pa je vse skupaj bolje ločiti na samostojne enote.
-
Mitja Sardoč je višji znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu, v tisti znanstveni ustanovi, katere vodstvo je politika v času prejšnje vlade želela zamenjati, a ji ni uspelo. Pred desetimi leti je na smeri filozofija vzgoje doktoriral na Institute of Education (University of London) v Veliki Britaniji. Je avtor znanstvenih člankov in urednik znanstvenih revij. Med drugim je sourejal posebni številki družboslovne revije Šolsko polje, ki sta obravnavali nasilje v šoli in družbi. Zato je danes, ko prebiramo svareče naslove o nasilju v šoli, ko varuhi morale govorijo o popustljivih starših in ko apologeti kaznovanja pridigajo, da brez nasilja ni ustrezne vzgoje, pravi sogovornik o vprašanjih nasilja v šoli. Je tega res več kot nekoč? Je bolj neposredno? Kakšni so vzroki zanj? In predvsem, ali ni nasilje v šolah posledica nekega drugega nasilja, ki obstaja zunaj šolskega sistema.
-
Kaj lahko Brecht naredi za nas?
Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.
-
Nevedni predsednici / Očitno ne vesta, kaj pomeni beseda feminizem
Decembra 2021 je umrla temnopolta feministična avtorica bell hooks. Bila je ena najvplivnejših preučevalk rasizma in seksizma, a pisala je predvsem o ljubezni, o tem, kako lahko ta preoblikuje svet neenakosti in predsodkov. Lani je v slovenskem prevodu pri založbi Sophia izšla njena knjiga Feminizem je za vsakogar, kratek priročnik za vse, ki ne vedo, kaj je feminizem in zakaj je enako pomemben, kot je bilo pomembno gibanje za odpravo suženjstva ali gibanja za odpravo rasizma, imperializma, razrednega izkoriščanja. »Feminizem je gibanje za odpravo seksizma, seksističnega izkoriščanja in zatiranja,« je na kratko pojasnjeno v uvodu, »če hočemo odpraviti patriarhat, kar je le še eno poimenovanje za institucionalizirani seksizem, nam mora biti jasno, da vsi sodelujemo pri ohranjanju seksizma, dokler ne spremenimo svojih glav in src, dokler ne opustimo seksističnega razmišljanja in delovanja ter ga nadomestimo s feminističnim mišljenjem in delovanjem.« Feminizem je utemeljen na enakopravnosti in pravičnosti, ne predvideva, da so ženske in moški podobni ali enaki, ni gibanje, ki predpostavlja, da so ženske nasprotnice moških, feminizem je predvsem gibanje za odpravo zatiranja, vizija osvoboditve, vzpostavljanja etike vzajemne svobode, feminizem se zavzema, če zapišemo zelo preprosto, da bi imele ženske več pravic, ne pa moški manj. Kdo bi sploh lahko danes čemu takemu nasprotoval?
-
Zakaj Borut Pahor ni vrnil priznanja tudi Tonetu Krkoviču?
Zadnje pomembno politično dejanje prejšnjega predsednika države Boruta Pahorja naj bi bilo dejanje sprave, pomiritve – Pahor je želel kot »deus ex machina« postaviti stvari na »svoje mesto«, tja, »kamor spadajo«.
-
Branko Grims je izkušen poslanec. V parlamentu sedi že od leta 2004, izvoljen je bil šestkrat zapored, kar je zavidanja vreden dosežek. Na zadnjih volitvah ga je v kranjskem tretjem volilnem okraju podprlo skoraj 5000 ljudi. Je član stranke SDS, eden od bolj zoprnih poslancev, politik, ki prisega na domoljubje in preganja tujce. Kot trdi sam, mora prava politika temeljiti na vrednotah.
-
Gregorij Rožman (1883–1959) je bil ljubljanski škof. Znan je po svoji vlogi med drugo svetovno vojno. Partizanska stran ga upravičeno obtožuje kolaboracije z italijanskim in nemškim okupatorjem, njegovi privrženci pa pravijo, da se je vseskozi boril za slovenski narod in ga skušal rešiti pred brezbožnim komunizmom. Zaradi medvojne vloge je po letu 1991 postal tema političnih obračunov, ena stran ga v imenu revizije zgodovine povzdiguje v žrtev revolucionarnih procesov, druga na vojni čas gleda le skozi prizmo zločinov okupatorjev in njihovih sodelavcev. Oba pogleda sta napačna, oba pozabljata na pieteto.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
V središču Ljubljane, v precej neopazni stavbi na Gregorčičevi 25, so prostori vlade. Čisto na vrhu, v najvišjem nadstropju, ki je bilo dograjeno v času prve Janševe vlade, prvotno pa je bilo namenjeno menzi, je na desni strani kabinet predsednika vlade, levo od dvigala pa je okrogla soba, kjer potekajo vladne seje. V stavbi je še nekaj uradov, v pritličju je prostor, kjer potekajo tiskovne konference, višje je varna soba, kjer so zaupni sestanki. V tej stavbi se že skoraj dvajset let oblikuje slovenska politika. Trikrat je čisto na vrhu, v pisarni predsednika vlade, sedel Janez Janša, po enkrat Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec, od letošnjega 1. junija dalje pa je v njej Robert Golob.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ko je ministrstvo za kulturo napovedalo, da bo Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila Janševa vlada, združilo z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, je izbruhnil vihar. Lojze Peterle je grozil s protesti, Janez Janša je govoril o sramoti. A sramota je nekaj drugega; eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dogodkov bi bil v muzeju, kakršnega so si zamislili, prikazan podcenjujoče. Muzej ni imel niti stalnih prostorov, niti svoje zbirke, niti finančnih sredstev.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Politika
Boruta Pahorja je na položaju predsednika republike zamenjala Nataša Pirc Musar. To funkcijo je opravljal deset let. Zadnji teden je podelil še zadnji odlikovanji. Najprej gasilcu Florjanu Jančiču, potem pa še tisto, ki je bilo podeljeno z zamudo. Še v času predsedovanja Milana Kučana ga je vnaprej zavrnil Jože Pučnik, ko ga je postumno leta 2006 odlikoval Janez Drnovšek, ga ni želela sprejeti njegova družina. Tokrat ga je v tretjem poskusu iz Pahorjevih rok vendarle sprejel Pučnikov sin Gorazd Pučnik. V torek je potem Pahor odšel na kosilo s predsednikom vlade Robertom Golobom, sestal se je z veleposlaniki, zvečer je priredil poslovilno srečanje z novinarji in uredniki. V sredo je obiskal vojašnico na Vrhniki, njegov urad je izdal še zadnje letno poročilo, odhajajoči predsednik pa je dal še poslednji intervju za Radio Slovenija. Nato je v četrtek na seji državnega zbora prisegla nova predsednica republike Nataša Pirc Musar. Mandat je Pahor uradno zaključil točno opolnoči v noči s četrtka na petek.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija
Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
RTV / Bodo direktorja zamenjali, še preden bo uveljavljen novi zakon o RTV Slovenija?
Red bomo naredili. Mi imamo zdaj čvrsti programski svet. Imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož, mi se prej ene stvari zmenimo,« se je pred državnozborskimi volitvami hvalil programski svetnik RTV Slovenija Slavko Kmetič, človek, ki mu srce utripa za Janšo. Zadeva naj bi skratka »šla v pravo smer«, odpustili naj bi nekaj upornih novinarjev, »potem bo pa mir«.
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Igor Štiks / »Verjetno se bodo tudi na levici pojavile skupine, za katere nasilje ne bo več tabu«
Igor Štiks piše romane in predava na različnih fakultetah po svetu, delal je v Franciji, na Škotskem, v ZDA, zdaj uči študente na beograjski Fakulteti za medije in komunikacijo, sodeluje pa tudi z ljubljansko Filozofsko fakulteto. Rodil se je leta 1977 v Sarajevu in je eden izmed najbolj znanih levih intelektualcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Te dni je v Sloveniji izšla njegova knjiga W, bila naj bi napet politični triler, a v resnici opisuje dileme sedanje levice. Zakaj se boriti? Kje so meje nasilja? Kaj je sprejemljivo? Kako iz levičarskega idealista postati desničar? Kakšna so spoznanja iz preteklih bojev za enakost in svobodo? Veliko težkih vprašanj. Pred skoraj sto leti je Antonio Gramsci zapisal znano misel: »Ko staro umira, novo pa se še ne zmore roditi, napoči čas pošasti.« Imel je prav. Živimo v pošastnem svetu vojn, ekoloških katastrof, populističnih desničarjev, ki se spogledujejo s fašističnimi ideologijami, levica pa ne zmore ponuditi drugačne vizije prihodnosti. Kako torej naprej?
-
9. 12. 2022 | Mladina 49 | Družba
Marko Ivan Rupnik je eden od najbolj znanih slovenskih duhovnikov. Gre za jezuita, rojenega leta 1954 v Zadlogu pri Idriji, ki je poleg teologije študiral tudi slikarstvo. Velik del življenja je preživel v Rimu, delal je na papeški univerzi Gregoriani, bil je svetovalec papeškega centra za kulturo, znan pa je predvsem po mozaikih s sakralno vsebino. Ti naj bi bili po poročanju slovenskih virov v Vatikanu tako priljubljeni, da Rupniku nekateri ljubkovalno pravijo kar »papežev umetnik«. V svetu je res kopica kapel in drugih stavb, opremljenih z njegovimi mozaiki, 500 kvadratnih metrov velik mozaik je denimo v romarski Fatimi, nekaj jih je tudi v Sloveniji, recimo kapela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
-
2. 12. 2022 | Mladina 48 | Politika
Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Družba
Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«
Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.
-
18. 11. 2022 | Mladina 46 | Politika
Predsednica / Bo Nataša Pirc Musar predsednikovala bolje od predhodnika?
Slovenija je dobila prvo predsednico države in prvič tudi prvega moža. Nataša Pirc Musar je na volitvah uresničila, kar si je zastavila, premagala je Anžeta Logarja. Kljub napeti tekmi je bila na koncu razlika med njima razmeroma velika, Nataša Pirc Musar je zbrala približno 70 tisoč glasov več kot protikandidat. Glasovanje volivcev je bilo predvidljivo, novo predsednico so podprla mesta, zmagala je v vseh mestnih občinah razen na Ptuju, pa še tam je bila v samem mestu razlika med Logarjem in Pirc Musarjevo manj kot 200 glasov.
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Družba
Dragan Petrovec / »Sovraštvo je močno, če ne najmočnejše povezovalno čustvo«
Zdi se, da stvari uhajajo izpod nadzora. Neznanci na ulicah napadajo politične aktiviste in aktivistke, zmerjajo jih, jih porivajo. Enako delajo s poslanci in poslankami. Pišejo jim grozilna pisma, na družbenih omrežjih grozijo njim in njihovim otrokom, grožnje prejemajo tudi druge znane osebnosti, denimo novinarji in novinarke. Kakšni so pravi razlogi za razrast sovraštva, kdo ga spodbuja, kako ga ustaviti?
-
11. 11. 2022 | Mladina 45 | Politika
Ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko napovedala, da bo ukinila pod Janševo vlado ustanovljen Muzej osamosvojitve in ga pridružila že obstoječemu Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je nastal vihar. Napovedani so bili protesti, razpravlja se o interpelaciji, pojavljajo se besede o zlorabi in obračunu. Kar je bilo pričakovano. Osamosvojitev je pri nas razumljena kot nekaj svetega, brezmadežnega, nedotakljivega, kot udejanjenje tisočletnega sna stoterih generacij Slovenk in Slovencev, ki so si že od kralja Sama dalje želeli živeti v samostojni in demokratični državi. Na tem mitu o sveti osamosvojitvi so zrasli politiki, nekatere politične stranke pa iz njega črpajo ideološke korenine. Zato je drugačen pogled na osamosvajanje, zapišimo: drugačen pogled na strokovno in muzejsko predstavitev zgodovine nastanka slovenske države, za nekatere napad na eksistenco.
