Jure Trampuš
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Borut Rončević je človek številnih sposobnosti in funkcij, takšen visokošolski Franci Matoz. Diplomiral je leta 1997 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, bil je nekaj časa tudi raziskovalec, plodno je sodeloval s profesorjem dr. Franetom Adamom. V času prve Janševe vlade se je umaknil z javne fakultete in s pomočjo politike zajadral v vode zasebnega visokošolskega podjetništva. Sodeloval je pri ustanovitvi več zasebnih fakultet družboslovne smeri, ki so financirane z javnim denarjem.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Nacionalizacija zasebnega interesa
V Novem mestu obstaja Fakulteta za industrijski inženiring, ustanovila sta jo novomeški šolski center in občina. Gre za zasebni izobraževalni zavod s študijskimi programi, povezanimi z inženiringom in avtomobilsko industrijo. Fakulteto v letošnjem letu obiskuje 105 študentov, šolnina pa znaša med 2580 in 4200 evrov, odvisno od stopnje študija. Vladni poslanci imajo s fakulteto velike načrte, prizadevajo si, da bi jo preoblikovali v javni zavod, v predlogu je za preoblikovanje predvidenih 1,6 milijona evrov.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
»Javna sredstva bomo močno okrepili z zasebnimi vlaganji«
Zagotovo gre za pomembni vprašanji, ki ju je treba obravnavati z največjo skrbnostjo. Rudolfovo ni prejelo in porabilo še niti enega evra proračunskega denarja, zato ne moremo govoriti niti o porabi, kaj šele o netransparentni porabi. Ker je to javni raziskovalni zavod, je zavezan istim pravilom poslovanja, kot veljajo za Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pravzaprav za vseh 16 ostalih javnih raziskovalnih zavodov, pa tudi za vse tri javne univerze. Ko bo denar pridobljen, bo porabljen vsaj tako transparentno kot v drugih zavodih. Če doslej, ko imamo 16 javnih raziskovalnih zavodov, od katerih jih je 15 v Ljubljani, eden pa v Kopru, hkrati pa ni niti enega v celotni vzhodni kohezijski regiji, ni šlo za drobljenje, potem tudi Rudolfovo ne more biti deležno teh očitkov. Pri Rudolfovem gre za nadgradnjo raziskovalnega prostora in krepitev področij, ki so ključna za razvoj Slovenije in še niso dovolj pokrita z drugimi inštituti, kot so ključne omogočitvene tehnologije industrije 4.0, digitalizacije in digitalne preobrazbe, krožnega gospodarstva in pa prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Če se bo v prihodnosti odprla razprava o združevanju znanstvenih zmogljivosti, bi bilo vsekakor smotrno razmisliti, o tem smo se pripravljeni tudi pogovarjati, da bi se kateri od drugih manjših javnih raziskovalnih zavodov priključil Rudolfovemu. Ne nazadnje bo šlo že v začetku za šesti največji javni raziskovalni zavod, ki bo še rastel, ob tem pa je ta v industrijskem in izvoznem središču Slovenije.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Se še kdo spomni ministrice za izobraževanje Simone Kustec, politologinje, ki je v politiko prišla kot poslanka zdaj ugasle SMC, a nato zamenjala posadko in postala članica Janševe vlade? Ministrica, ki je najbolj kriva za kolaps šolskega sistema v času epidemiološke krize, se v javnosti ne pojavlja veliko. Na listi strankarskega konglomerata Povežimo Slovenijo sicer kandidira v domačem Kamniku, a se drži v ozadju. Ljudje z ministrstva za izobraževanje že dolgo trdijo, da je izgubljena in da je večino njenih del prevzel ekspeditivni državni sekretar Mitja Slavinec. Ta je med drugim s svoje nekdanje fakultete pripeljal štiri profesorske kolege, ki jih je porazdelil na direktorska mesta v direktoratih ministrstva, prav tako pa je kadroval tudi na drugih področjih, denimo na javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kamor je bil za direktorja (začasno) imenovan Mitja Lainščak, eden od sodelavcev mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, katere dekan je bil Slavinec pred prihodom na ministrstvo.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Politika
Politika je prevzela javni RTV-servis, prevzela je njegov informativni program, prevzela je nadzorne in upravne organe. RTV Slovenija ni več javni medij, postala je državni medij, v katerem glavne uredniške odločitve sprejema politika, ne uredniki. Upirajo se novinarji, upira se javnost, a ne pomaga veliko, nasprotno, kdor se upre, kdor se izpostavi, postane sovražnik. Politika vse to počne brezsramno, z jasnimi političnimi cilji, zadnje tedne je še posebej neposredna, prihajajo volitve, storiti je treba vse, da bo na njih zmagala vladna koalicija.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Luka Mesec: »Svojega Orbána moramo premagati doma, v Sloveniji«
V slovenski politiki obstaja globok rez, na eni strani so politiki, ki si prisvajajo državo, na drugi strani ljudje, ki politiko razumejo kot način upravljanja družbe. Prve vodi slast po moči, drugi se zavedajo, da je politična moč nevarna. Luka Mesec je v politiko vstopil leta 2014, ko je njegova stranka nepričakovano prišla v parlament. Leta 2018 so v Levici volilni izid še izboljšali. A, kot pravi, so prihajajoče aprilske volitve nekaj povsem drugega; če bo tokrat na volitvah zmagal Janez Janša, naj bi se Slovenija spremenila v Madžarsko. In tam demokracija pravzaprav ne obstaja.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Kdo vse se bo potegoval za glas volivcev in kakšne so razlike med kandidati
Štiriindvajsetega marca, 30 dni pred aprilskimi volitvami, je bil zadnji dan, do katerega so morale stranke pri volilnih komisijah posameznih volilnih enot vložiti vsaka svojo kandidatno listo. To so storile. Do volitev je mesec dni, boj za sedeže v parlamentu se je začel.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Kultura
Svetlana Makarovič se redno udeležuje petkovih protestov, ne kolesari, a je tam. Včasih na njih nastopa, prebere kakšno pesem. Navadno ima s seboj tudi rdečo zvezdo. Simbol, ki nekaterim pomeni komunistično revolucijo, torej strah in gorje, je zanjo nekaj drugega, rdeča zvezda ji pomeni boj za boljši svet. Pred leti jo je izobesila na balkonski ograji Centra starejših Trnovo. Kljub ogorčenim pismom je danes, pol ducata let kasneje, rdeča zvezda še vedno tam.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Miroslav Gregorič je bil dolga leta vodja slovenske uprave za jedrsko varnost, še prej, v času rajnke Jugoslavije, je sodeloval pri neuspešnem načrtovanju nikoli postavljene druge slovensko-hrvaške jedrske elektrarne, ki naj bi bila v Prevlaki. Ko se je zgodil Černobil, je delal na Institutu Jožef Stefan. Gregorič je verjetno najbolj znan po svoji funkciji izpred dvajsetih let, bil je direktor bagdadskega centra mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov, ki so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, a ga nikoli niso našli. Kasneje je delal tudi pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Napad na Rusijo je spremenil dojemanje sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je denimo dejal, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova »v okviru možnosti«, ni torej nepredstavljiv. Strah, ki se širi naokoli, je logičen. Putin je povečal pripravljenost svojih jedrskih enot, spopadi v Ukrajini potekajo v neposredni bližini jedrskih elektrarn, Rusi pa Ukrajino obtožujejo, da pripravlja napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Pa so grožnje s stopnjevanjem nasilja res upravičene? Lahko Nato nad Ukrajino razglasi »območje prepovedi preletov«? Je ruska vojska res želela porušiti jedrsko elektrarno? Kako smo se znašli tu, kjer smo?
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Decembra je varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTVS postala Marica Uršič Zupan. Ni preteklo veliko časa, pa je bila pri delu že deležna ostrega odziva. Ker se je v mnenju upala »napasti« Jožeta Možino, konkretno njegov januarski Utrip, v katerem je obračunal s partizansko bitko v Dražgošah in vsem, kar naj bi bilo z njo povezano, je napisal dolgo in užaljeno pismo. V njem je varuhinji očital, da je nestrokovna, nekompetentna in pristranska. Skratka, bilo naj bi ji vseeno za dejstva.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Res težko je vsak dan znova, iz tedna v teden opazovati, kako se nekoč soliden informativni program TV Slovenija, ki mu je včasih uspelo pripraviti res dobre novinarske prispevke in oddaje, seseda v neprofesionalnost in politično pristranskost. Težko je za to kriviti vse udeležence v postopku priprave televizijske produkcije, od tehnikov do tistih, ki stojijo pred kamerami. Za zlom so neposredno odgovorni vodstvo RTV Slovenija in tisti uredniki, pa tudi nekateri novinarji, ki so v času politično izsiljenih menjav zavohali priložnost. In jasno, ne gre le za ljudi, ki so neposredno povezani s televizijo, velik delež odgovornosti nosijo člani nadzornega in programskega sveta, ki jih je v upravne organe imenovala do javnega medija sovražna politika. Ti ljudje se tako tudi obnašajo. Javno televizijo razumejo kot politični plen, tukaj so, da jo ukrojijo po meri največje politične stranke. V resnici jim gre zelo dobro.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Vsakič znova se 8. marca oglasijo politiki, ki ženskam čestitajo za dan žena, govorijo o tem, da bi bil svet brez žensk slabši, da moramo narediti še veliko za popolno enakopravnost moških in žensk in da res komaj čakajo tisti svetli dan, ko bo 8. marec le vesel in iskren praznik dejanskega dostojanstva. Nedvomno lepe besede, nedvomno lepe želje. Ki ne pomenijo veliko.
-
Kdor ima preveč časa in rad opravlja nekoristna dela, lahko posluša slovenske parlamentarne razprave. Politike in vsebine namreč v njih skoraj ni več, sta le igra moči med poslanci in iskanje proceduralnih zapletov, pri čemer je v parlamentu praviloma vse povedano in izpeljano na amaterski način, brez zanimive razprave, retoričnih bravur, humornih analogij. A kdor misli, da je parlamentarna razprava, njena odsotnost smisla in razuma, najnižja raven slovenske politike, se moti. Nekaj stopnic nižje, v najglobljih krogih pekla, se drenja velik del članov programskega sveta RTV Slovenija, tam so člani upravnega organa, ki naj bi skrbel za svetlo podobo nacionalne medijske hiše, ki naj bi deloval pošteno in pravično, neodvisno in nepristransko, odkrito, spoštljivo, strpno, dobronamerno, tako, kakor zapoveduje etični kodeks. Pa ne deluje tako. Programski svet RTV Slovenija je neposreden podaljšek vladne politike, večina njegovih članov, čisto vseeno je, ali se tega zavedajo ali ne, pa je odgovorna za razgradnjo informativnega televizijskega programa osrednjega slovenskega medija.
-
Žiga Kušar je eden od programskih svetnikov RTV Slovenija, lani decembra je bil v ta organ izvoljen na predlog poslušalcev in gledalcev. Ni novinec, to funkcijo je že opravljal. Dela na Inštitutu za patologijo, politično ni preveč dejaven, je pa podpornik slovenske desnice in predan katoličan. Kar je povsem legitimno.
-
»Današnja populistična desnica svojega glavnega sovražnika spet vidi v komunistih«
Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Nekoč je skupaj z Janezom Polajnarjem (danes kustosom v Mestnem muzeju Ljubljana) na Radiu Študent pripravljal oddajo Kocine zgodovine, nekakšen humorni pogled na minule čase, danes pa na inštitutu vodi raziskovalni program Politična zgodovina. Predava na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pred leti je sodeloval v posebni vladni strokovni komisiji, ki je v času arbitražnega procesa preučevala zgodovino obmejnih območij, v zadnjem obdobju pa je fokus raziskovanja s poznega obdobja habsburške monarhije prenesel na pozno obdobje socialistične Jugoslavije. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu in Jeni.
-
Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti.
-
V Sloveniji ima oblast ljudstvo
Kako deluje demokracija? Na papirju preprosto, poslanci v državnem zboru predstavljajo vse volivce in niso vezani na navodila strank. V predstavniški demokraciji poslancem ljudstvo podeli mandat. A politika ne nastaja samo v državnem zboru ali v drugih institucijah moči, to bi bila redukcija političnega, redukcija misli. Velik del politike nastaja zunaj parlamenta, vsebino zakonov pomagajo graditi drugi deli družbe, stroka, različne interesne skupine, državljani. To je prava politika, če tega sodelovanja ni, nimamo demokracije, pač pa strankokracijo.
-
Portugalski socialisti – naj vas ime ne zavede, gre za socialdemokratsko stranko – so na nedeljskih volitvah slavili presenetljivo zmago. Volitve so bile predčasne, sklicane so bile zaradi političnih nesoglasij pri sprejemanju proračuna, že prej vodilna vladna stranka premiera Antonia Coste pa si je na njih zagotovila absolutno večino. Vladala bo sama. To bo prineslo politično stabilnost, hkrati pa večjo odgovornost. Kot bi dejal Antonio Costa: »Absolutna večina ne pomeni absolutne moči. To ne pomeni vladati sam. Pomeni več odgovornosti in pomeni vladati z vsemi Portugalci in za vse Portugalce.«
-
Trditi, da so novi obrazi v slovenski politiki sami po sebi nekaj slabega, je nesmiselno. Spremembe na oblasti so del demokratičnega procesa. Prihajanje in odhajanje ljudi tudi. Volivci nove obraze izbirajo, ker so nezadovoljni s starimi, želijo si sprememb, drugačnega in boljšega upravljanja družbe. A tako kot je nedemokratično zavračanje novih ljudi, je naivno tudi prepričanje, da je vse, kar je novega, boljše od starega. Ni res, za politični uspeh, prelom in spremembe potrebuješ veliko več kot zgolj visoko podporo volivcev. To je šele začetek, prvi korak. Za uspeh v politiki potrebuješ sposobne ljudi, razgledanost, zmožnost poslušati, pogum, da se odločaš. Miro Cerar in Marjan Šarec vsega tega nista imela.
-
Na prelomu leta se je skupina državljanov obrnila na ustavno sodišče. Od najvišjih varuhov ustavnega reda pričakuje, da tik pred volitvami ugotovijo protiustavnost v delovanju Levice in stranke Socialnih demokratov ter ju posledično prepovedo. Pobudo sta podpisala Vili Kovačič in Luka Perš, prvi je aktivist, ki deluje v skladu s politiko SDS, drugi je nekdanji novinar Nova24TV. Nista edina, pobudi se je pridružil Slavko Kmetič, programski svetnik RTV in podpornik stranke SDS, nekdanji poslanec Vitomir Gros, pa tudi Borut Korun, nekoč član Demosa in stranke SLS ter predsednik ugaslega evroskeptičnega Gibanja 23. december.
-
Svetlana Makarovič, vrhunska pesnica in Prešernova nagrajenka, redno hodi na petkove kolesarske proteste. Boj za boljšo družbo jo drži pokonci, ne želi živeti v državi, kakršna je danes Slovenija. V zadnjem času na protestih tudi nastopa, prebira svoje satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju takšne satirične bodice zaslužijo. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši.
-
Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja.
-
Daljna Martinova nedelja leta 2007 je bila vesela. To ni bil samo dan, ko iz mošta nastane vino, pač pa so tisto nedeljo ljudje slavili praznik demokracije. Enajstega novembra je bila volilna nedelja, potekal je drugi krog predsedniških volitev, volivci so izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. V zaprašeni politični spomin pa se je skrilo še nekaj drugega, tista volilna nedelja je bila dvojna, volivci niso izbirali le novega predsednika republike, ampak so glasovali tudi o načinu lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Večina je takrat na referendumu predlog prve Janševe vlade zavrnila, kot je hkrati zavrnila tudi kandidata, ki ga je podpirala vlada. Na predsedniških volitvah je zmagal Danilo Türk. Lastninsko preoblikovanje največje slovenske zavarovalnice je bilo pomembna tema, a je sočasnost predsedniških volitev z referendumskim odločanjem zasenčila ne le razpravo o lastninjenju, ampak tudi jasno izrekanje o političnih načrtih predsedniških kandidatov. Časovno ujemanje različnih načinov odločanje volivcev je ustavno dopustno, morda je tudi gospodarno.
-
Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti.
-
»Če zase praviš, da nisi ideološka stranka, to pomeni, da nimaš ne idej in ne vrednot«
Dr. Samo Uhan na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje sociološke teme. Hkrati že leta sodeluje s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki pripravlja raziskavo Slovensko javno mnenje. In če kdo ve, kaj se dogaja s Slovenijo, z njenimi prebivalci, kako se spreminjajo vrednote ljudi in zakaj je tako, so to ljudje, ki se ukvarjajo s to družboslovno raziskavo.
-
Je v Sloveniji smiselno uvesti obvezno cepljenje, je to izvedljivo?
Tistim, ki nasprotujejo cepljenju in ki ob omembi uvedbe obveznega cepljenja začnejo postavljati ulične barikade, je deloma treba prikimati. Cepljenje ni čarovniška paličica, cepivo le deloma varuje pred okužbo, ob pojavitvi novih različic koronavirusa in večji časovni oddaljenosti od prejetja cepiva pa se njegova moč manjša, pri nekaterih cepivih je skoraj ni več. Vse to je res.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo
Predsednik vlade se je sredi decembra odločil pisati vsem državljanom Slovenije. Bilo je nekaj dni pred začetkom cepilnega tedna, ki naj bi nas odrešil. Janez Janša pa je v zanj nenavadno prijaznem, spodbudnem tonu nagovarjal ljudi, naj se vendarle cepijo. Lepo, a kar nekaj mesecev prepozno. Poleg tega Janša ne bi bil Janša, če tega pisma ne bi poslal na sporen, morda celo nezakonit način. Vsa pisma, ki so priletela v poštne nabiralnike državljanov, so bila naslovljena z imeni in priimki.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
V torek ob desetih dopoldne se je na Erjavčevi ulici pred palačo predsednika republike zbrala skupina protestnikov s črnimi baloni v rokah. Na takšen način so protestirali, ker je predsednik republike Borut Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Šlo naj bi za človeka, ki je pripomogel k mednarodni uveljavitvi Slovenije, ki je spodbujal verski dialog in ki ga je vseskozi vodila »skrb za usodo slovenskega naroda«.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Nacionalni programi za kulturo so navadno zahtevno branje, strategije, sistemske rešitve, načrtovanje, uravnoteževanje različnih interesov, ki se spopadajo v kulturi in kulturni politiki. Slovenija je kljub drugačnim zakonskim določilom do zdaj sprejela le tri takšne dokumente, prvi je nastal v času ministrice Andreje Rihtar, drugi v času prvega ministrovanja Vaska Simonitija, tretji v času ministra Uroša Grilca. Zdaj je Simoniti pripravil svoj drugi nacionalni program, sprejela ga je vlada, čaka ga še parlamentarna obravnava.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Francu Rodetu, najglasnejšemu, najprodornejšemu, najkardinalnejšemu slovenskemu duhovniku moderne dobe, intelektualcu in svetovljanu, bo prihodnji teden predsednik republike Borut Pahor podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Razlog je preprost, Pahor bo Rodeta odlikoval »za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga«. Poleg njega bosta državno odlikovanje, sicer nižjega reda, dobila še evangeličanski škof Geza Filo in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.
