Jure Trampuš
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Politika
Kdo vse se bo potegoval za glas volivcev in kakšne so razlike med kandidati
Štiriindvajsetega marca, 30 dni pred aprilskimi volitvami, je bil zadnji dan, do katerega so morale stranke pri volilnih komisijah posameznih volilnih enot vložiti vsaka svojo kandidatno listo. To so storile. Do volitev je mesec dni, boj za sedeže v parlamentu se je začel.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Kultura
Svetlana Makarovič se redno udeležuje petkovih protestov, ne kolesari, a je tam. Včasih na njih nastopa, prebere kakšno pesem. Navadno ima s seboj tudi rdečo zvezdo. Simbol, ki nekaterim pomeni komunistično revolucijo, torej strah in gorje, je zanjo nekaj drugega, rdeča zvezda ji pomeni boj za boljši svet. Pred leti jo je izobesila na balkonski ograji Centra starejših Trnovo. Kljub ogorčenim pismom je danes, pol ducata let kasneje, rdeča zvezda še vedno tam.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Družba
Miroslav Gregorič je bil dolga leta vodja slovenske uprave za jedrsko varnost, še prej, v času rajnke Jugoslavije, je sodeloval pri neuspešnem načrtovanju nikoli postavljene druge slovensko-hrvaške jedrske elektrarne, ki naj bi bila v Prevlaki. Ko se je zgodil Černobil, je delal na Institutu Jožef Stefan. Gregorič je verjetno najbolj znan po svoji funkciji izpred dvajsetih let, bil je direktor bagdadskega centra mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov, ki so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, a ga nikoli niso našli. Kasneje je delal tudi pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Napad na Rusijo je spremenil dojemanje sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je denimo dejal, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova »v okviru možnosti«, ni torej nepredstavljiv. Strah, ki se širi naokoli, je logičen. Putin je povečal pripravljenost svojih jedrskih enot, spopadi v Ukrajini potekajo v neposredni bližini jedrskih elektrarn, Rusi pa Ukrajino obtožujejo, da pripravlja napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Pa so grožnje s stopnjevanjem nasilja res upravičene? Lahko Nato nad Ukrajino razglasi »območje prepovedi preletov«? Je ruska vojska res želela porušiti jedrsko elektrarno? Kako smo se znašli tu, kjer smo?
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Decembra je varuhinja pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTVS postala Marica Uršič Zupan. Ni preteklo veliko časa, pa je bila pri delu že deležna ostrega odziva. Ker se je v mnenju upala »napasti« Jožeta Možino, konkretno njegov januarski Utrip, v katerem je obračunal s partizansko bitko v Dražgošah in vsem, kar naj bi bilo z njo povezano, je napisal dolgo in užaljeno pismo. V njem je varuhinji očital, da je nestrokovna, nekompetentna in pristranska. Skratka, bilo naj bi ji vseeno za dejstva.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Res težko je vsak dan znova, iz tedna v teden opazovati, kako se nekoč soliden informativni program TV Slovenija, ki mu je včasih uspelo pripraviti res dobre novinarske prispevke in oddaje, seseda v neprofesionalnost in politično pristranskost. Težko je za to kriviti vse udeležence v postopku priprave televizijske produkcije, od tehnikov do tistih, ki stojijo pred kamerami. Za zlom so neposredno odgovorni vodstvo RTV Slovenija in tisti uredniki, pa tudi nekateri novinarji, ki so v času politično izsiljenih menjav zavohali priložnost. In jasno, ne gre le za ljudi, ki so neposredno povezani s televizijo, velik delež odgovornosti nosijo člani nadzornega in programskega sveta, ki jih je v upravne organe imenovala do javnega medija sovražna politika. Ti ljudje se tako tudi obnašajo. Javno televizijo razumejo kot politični plen, tukaj so, da jo ukrojijo po meri največje politične stranke. V resnici jim gre zelo dobro.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Družba
Vsakič znova se 8. marca oglasijo politiki, ki ženskam čestitajo za dan žena, govorijo o tem, da bi bil svet brez žensk slabši, da moramo narediti še veliko za popolno enakopravnost moških in žensk in da res komaj čakajo tisti svetli dan, ko bo 8. marec le vesel in iskren praznik dejanskega dostojanstva. Nedvomno lepe besede, nedvomno lepe želje. Ki ne pomenijo veliko.
-
Kdor ima preveč časa in rad opravlja nekoristna dela, lahko posluša slovenske parlamentarne razprave. Politike in vsebine namreč v njih skoraj ni več, sta le igra moči med poslanci in iskanje proceduralnih zapletov, pri čemer je v parlamentu praviloma vse povedano in izpeljano na amaterski način, brez zanimive razprave, retoričnih bravur, humornih analogij. A kdor misli, da je parlamentarna razprava, njena odsotnost smisla in razuma, najnižja raven slovenske politike, se moti. Nekaj stopnic nižje, v najglobljih krogih pekla, se drenja velik del članov programskega sveta RTV Slovenija, tam so člani upravnega organa, ki naj bi skrbel za svetlo podobo nacionalne medijske hiše, ki naj bi deloval pošteno in pravično, neodvisno in nepristransko, odkrito, spoštljivo, strpno, dobronamerno, tako, kakor zapoveduje etični kodeks. Pa ne deluje tako. Programski svet RTV Slovenija je neposreden podaljšek vladne politike, večina njegovih članov, čisto vseeno je, ali se tega zavedajo ali ne, pa je odgovorna za razgradnjo informativnega televizijskega programa osrednjega slovenskega medija.
-
Žiga Kušar je eden od programskih svetnikov RTV Slovenija, lani decembra je bil v ta organ izvoljen na predlog poslušalcev in gledalcev. Ni novinec, to funkcijo je že opravljal. Dela na Inštitutu za patologijo, politično ni preveč dejaven, je pa podpornik slovenske desnice in predan katoličan. Kar je povsem legitimno.
-
»Današnja populistična desnica svojega glavnega sovražnika spet vidi v komunistih«
Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Nekoč je skupaj z Janezom Polajnarjem (danes kustosom v Mestnem muzeju Ljubljana) na Radiu Študent pripravljal oddajo Kocine zgodovine, nekakšen humorni pogled na minule čase, danes pa na inštitutu vodi raziskovalni program Politična zgodovina. Predava na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pred leti je sodeloval v posebni vladni strokovni komisiji, ki je v času arbitražnega procesa preučevala zgodovino obmejnih območij, v zadnjem obdobju pa je fokus raziskovanja s poznega obdobja habsburške monarhije prenesel na pozno obdobje socialistične Jugoslavije. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu in Jeni.
-
Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti.
-
V Sloveniji ima oblast ljudstvo
Kako deluje demokracija? Na papirju preprosto, poslanci v državnem zboru predstavljajo vse volivce in niso vezani na navodila strank. V predstavniški demokraciji poslancem ljudstvo podeli mandat. A politika ne nastaja samo v državnem zboru ali v drugih institucijah moči, to bi bila redukcija političnega, redukcija misli. Velik del politike nastaja zunaj parlamenta, vsebino zakonov pomagajo graditi drugi deli družbe, stroka, različne interesne skupine, državljani. To je prava politika, če tega sodelovanja ni, nimamo demokracije, pač pa strankokracijo.
-
Portugalski socialisti – naj vas ime ne zavede, gre za socialdemokratsko stranko – so na nedeljskih volitvah slavili presenetljivo zmago. Volitve so bile predčasne, sklicane so bile zaradi političnih nesoglasij pri sprejemanju proračuna, že prej vodilna vladna stranka premiera Antonia Coste pa si je na njih zagotovila absolutno večino. Vladala bo sama. To bo prineslo politično stabilnost, hkrati pa večjo odgovornost. Kot bi dejal Antonio Costa: »Absolutna večina ne pomeni absolutne moči. To ne pomeni vladati sam. Pomeni več odgovornosti in pomeni vladati z vsemi Portugalci in za vse Portugalce.«
-
Trditi, da so novi obrazi v slovenski politiki sami po sebi nekaj slabega, je nesmiselno. Spremembe na oblasti so del demokratičnega procesa. Prihajanje in odhajanje ljudi tudi. Volivci nove obraze izbirajo, ker so nezadovoljni s starimi, želijo si sprememb, drugačnega in boljšega upravljanja družbe. A tako kot je nedemokratično zavračanje novih ljudi, je naivno tudi prepričanje, da je vse, kar je novega, boljše od starega. Ni res, za politični uspeh, prelom in spremembe potrebuješ veliko več kot zgolj visoko podporo volivcev. To je šele začetek, prvi korak. Za uspeh v politiki potrebuješ sposobne ljudi, razgledanost, zmožnost poslušati, pogum, da se odločaš. Miro Cerar in Marjan Šarec vsega tega nista imela.
-
Na prelomu leta se je skupina državljanov obrnila na ustavno sodišče. Od najvišjih varuhov ustavnega reda pričakuje, da tik pred volitvami ugotovijo protiustavnost v delovanju Levice in stranke Socialnih demokratov ter ju posledično prepovedo. Pobudo sta podpisala Vili Kovačič in Luka Perš, prvi je aktivist, ki deluje v skladu s politiko SDS, drugi je nekdanji novinar Nova24TV. Nista edina, pobudi se je pridružil Slavko Kmetič, programski svetnik RTV in podpornik stranke SDS, nekdanji poslanec Vitomir Gros, pa tudi Borut Korun, nekoč član Demosa in stranke SLS ter predsednik ugaslega evroskeptičnega Gibanja 23. december.
-
Svetlana Makarovič, vrhunska pesnica in Prešernova nagrajenka, redno hodi na petkove kolesarske proteste. Boj za boljšo družbo jo drži pokonci, ne želi živeti v državi, kakršna je danes Slovenija. V zadnjem času na protestih tudi nastopa, prebira svoje satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju takšne satirične bodice zaslužijo. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši.
-
Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja.
-
Daljna Martinova nedelja leta 2007 je bila vesela. To ni bil samo dan, ko iz mošta nastane vino, pač pa so tisto nedeljo ljudje slavili praznik demokracije. Enajstega novembra je bila volilna nedelja, potekal je drugi krog predsedniških volitev, volivci so izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. V zaprašeni politični spomin pa se je skrilo še nekaj drugega, tista volilna nedelja je bila dvojna, volivci niso izbirali le novega predsednika republike, ampak so glasovali tudi o načinu lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Večina je takrat na referendumu predlog prve Janševe vlade zavrnila, kot je hkrati zavrnila tudi kandidata, ki ga je podpirala vlada. Na predsedniških volitvah je zmagal Danilo Türk. Lastninsko preoblikovanje največje slovenske zavarovalnice je bilo pomembna tema, a je sočasnost predsedniških volitev z referendumskim odločanjem zasenčila ne le razpravo o lastninjenju, ampak tudi jasno izrekanje o političnih načrtih predsedniških kandidatov. Časovno ujemanje različnih načinov odločanje volivcev je ustavno dopustno, morda je tudi gospodarno.
-
Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti.
-
»Če zase praviš, da nisi ideološka stranka, to pomeni, da nimaš ne idej in ne vrednot«
Dr. Samo Uhan na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje sociološke teme. Hkrati že leta sodeluje s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki pripravlja raziskavo Slovensko javno mnenje. In če kdo ve, kaj se dogaja s Slovenijo, z njenimi prebivalci, kako se spreminjajo vrednote ljudi in zakaj je tako, so to ljudje, ki se ukvarjajo s to družboslovno raziskavo.
-
Je v Sloveniji smiselno uvesti obvezno cepljenje, je to izvedljivo?
Tistim, ki nasprotujejo cepljenju in ki ob omembi uvedbe obveznega cepljenja začnejo postavljati ulične barikade, je deloma treba prikimati. Cepljenje ni čarovniška paličica, cepivo le deloma varuje pred okužbo, ob pojavitvi novih različic koronavirusa in večji časovni oddaljenosti od prejetja cepiva pa se njegova moč manjša, pri nekaterih cepivih je skoraj ni več. Vse to je res.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo
Predsednik vlade se je sredi decembra odločil pisati vsem državljanom Slovenije. Bilo je nekaj dni pred začetkom cepilnega tedna, ki naj bi nas odrešil. Janez Janša pa je v zanj nenavadno prijaznem, spodbudnem tonu nagovarjal ljudi, naj se vendarle cepijo. Lepo, a kar nekaj mesecev prepozno. Poleg tega Janša ne bi bil Janša, če tega pisma ne bi poslal na sporen, morda celo nezakonit način. Vsa pisma, ki so priletela v poštne nabiralnike državljanov, so bila naslovljena z imeni in priimki.
-
30. 12. 2021 | Mladina 52 | Družba
V torek ob desetih dopoldne se je na Erjavčevi ulici pred palačo predsednika republike zbrala skupina protestnikov s črnimi baloni v rokah. Na takšen način so protestirali, ker je predsednik republike Borut Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Šlo naj bi za človeka, ki je pripomogel k mednarodni uveljavitvi Slovenije, ki je spodbujal verski dialog in ki ga je vseskozi vodila »skrb za usodo slovenskega naroda«.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Nacionalni programi za kulturo so navadno zahtevno branje, strategije, sistemske rešitve, načrtovanje, uravnoteževanje različnih interesov, ki se spopadajo v kulturi in kulturni politiki. Slovenija je kljub drugačnim zakonskim določilom do zdaj sprejela le tri takšne dokumente, prvi je nastal v času ministrice Andreje Rihtar, drugi v času prvega ministrovanja Vaska Simonitija, tretji v času ministra Uroša Grilca. Zdaj je Simoniti pripravil svoj drugi nacionalni program, sprejela ga je vlada, čaka ga še parlamentarna obravnava.
-
23. 12. 2021 | Mladina 51 | Politika
Francu Rodetu, najglasnejšemu, najprodornejšemu, najkardinalnejšemu slovenskemu duhovniku moderne dobe, intelektualcu in svetovljanu, bo prihodnji teden predsednik republike Borut Pahor podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge. Razlog je preprost, Pahor bo Rodeta odlikoval »za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga«. Poleg njega bosta državno odlikovanje, sicer nižjega reda, dobila še evangeličanski škof Geza Filo in mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Minuli teden so družbena omrežja preplavili očitki o cenzuri. Zgodila naj bi se bila na TV Slovenija, bila naj bi prvi dokaz, kako bo poslovala in urednikovala nova ekipa, trojček, ki ga sestavljajo generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh in v. d. odgovorne urednice informativnega programa Jadranka Rebernik.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Januarja se članom programskega sveta RTV Slovenija, tistim, ki jih predlagajo politične stranke, izteče mandat. Mandatno-volilna komisija državnega zbora, predlog mora biti dokončno potrjen še na plenarni seji, je izbrala pet ljudi, ki so jih predlagali vladne stranke in njihovi podporniki. To je storila, čeprav vlada v parlamentu nima večine in zakon določa, da mora pet članov, ki jih državni zbor imenuje na predlog političnih strank, »v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru«. Izvoljeni so bili le kandidati strank NSi, SMC, SDS, SNC in stranke DeSUS, katere predsednik Ljubo Jasnič je ostro in nemočno protestiral proti ravnanju svojih poslancev.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Predstavljajte si, da nekdo pri Savljah, naselju na severu Ljubljane, ob progi proti Kamniku, ustreli v zrak. Iz objestnosti, jeze, za hec, po nesreči, ni pomembno. Naboj najprej potuje strmo navzgor, nato se začne vračati proti tlom in pri Ruskem carju ob Dunajski cesti, slab kilometer stran, v glavo zadene človeka, ki se ravno odpravlja na avtobus. Ne gre za izmišljen primer, točno to se je pred desetletji v ljubljanskih Savljah res zgodilo. Kdo je bil kriv? Usoda? Naključje? Ne, to nesrečno smrt je povzročil strelec – s svojim nespametnim obnašanjem je ubil nedolžnega človeka.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
»Na zelo nespodoben način vodstvo lastne kolege in kolegice obtožuje, da ne želimo sprememb«
Precej žalostno je gledati, kaj se dogaja na TV Slovenija, predvsem z njenim informativnim programom. Ta je v času Janševe vlade nenehno tarča napadov in žalitev, a namesto da bi napadi povzročili oster odziv, zahteve po neodvisnosti in avtonomnosti javnega medija, se je televizijska hiša začela sesedati. Spomladi je metlo odrešitve v roke prijel Andrej Grah Whatmough, najprej je na skrajno ciničen način odstavil nekaj ljudi, nato pa s svojimi zavezniki pripravil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki ga je zavrnila strokovna javnost, še bolj pa novinarski kolektiv uredništva informativnega programa. Kar 134 od 143 novinarjev se je opredelilo proti.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne
Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa.
