Jure Trampuš
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Minuli teden so družbena omrežja preplavili očitki o cenzuri. Zgodila naj bi se bila na TV Slovenija, bila naj bi prvi dokaz, kako bo poslovala in urednikovala nova ekipa, trojček, ki ga sestavljajo generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentin Areh in v. d. odgovorne urednice informativnega programa Jadranka Rebernik.
-
17. 12. 2021 | Mladina 50 | Politika
Januarja se članom programskega sveta RTV Slovenija, tistim, ki jih predlagajo politične stranke, izteče mandat. Mandatno-volilna komisija državnega zbora, predlog mora biti dokončno potrjen še na plenarni seji, je izbrala pet ljudi, ki so jih predlagali vladne stranke in njihovi podporniki. To je storila, čeprav vlada v parlamentu nima večine in zakon določa, da mora pet članov, ki jih državni zbor imenuje na predlog političnih strank, »v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru«. Izvoljeni so bili le kandidati strank NSi, SMC, SDS, SNC in stranke DeSUS, katere predsednik Ljubo Jasnič je ostro in nemočno protestiral proti ravnanju svojih poslancev.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
Predstavljajte si, da nekdo pri Savljah, naselju na severu Ljubljane, ob progi proti Kamniku, ustreli v zrak. Iz objestnosti, jeze, za hec, po nesreči, ni pomembno. Naboj najprej potuje strmo navzgor, nato se začne vračati proti tlom in pri Ruskem carju ob Dunajski cesti, slab kilometer stran, v glavo zadene človeka, ki se ravno odpravlja na avtobus. Ne gre za izmišljen primer, točno to se je pred desetletji v ljubljanskih Savljah res zgodilo. Kdo je bil kriv? Usoda? Naključje? Ne, to nesrečno smrt je povzročil strelec – s svojim nespametnim obnašanjem je ubil nedolžnega človeka.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Politika
1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Družba
»Na zelo nespodoben način vodstvo lastne kolege in kolegice obtožuje, da ne želimo sprememb«
Precej žalostno je gledati, kaj se dogaja na TV Slovenija, predvsem z njenim informativnim programom. Ta je v času Janševe vlade nenehno tarča napadov in žalitev, a namesto da bi napadi povzročili oster odziv, zahteve po neodvisnosti in avtonomnosti javnega medija, se je televizijska hiša začela sesedati. Spomladi je metlo odrešitve v roke prijel Andrej Grah Whatmough, najprej je na skrajno ciničen način odstavil nekaj ljudi, nato pa s svojimi zavezniki pripravil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki ga je zavrnila strokovna javnost, še bolj pa novinarski kolektiv uredništva informativnega programa. Kar 134 od 143 novinarjev se je opredelilo proti.
-
3. 12. 2021 | Mladina 48 | Politika
Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne
Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Družba
Najprej nekaj podatkov, realnih, potrjenih, nobenih zarot in statističnih akrobacij ni za njimi. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji v starostnem razredu od 0 do 17 let z najmanj dvema odmerkoma cepljenih skoraj 30 tisoč mladih, samo z enim pa še 6000. Ker se v Sloveniji lahko cepijo samo starejši od 12 let, je v tej starostni kategoriji polno cepljena slaba četrtina mladih, večina izmed njih je srednješolcev. To je skoraj trikrat manj, kot je cepljenih v odrasli populaciji. Tam je delež cepljenih z vsemi odmerki 64 odstotkov, kar je malo in očitno premalo, da bi nam samo s cepljenjem uspelo omejiti širjenje epidemije in polnjenje bolnišnic.
-
26. 11. 2021 | Mladina 47 | Politika
Vrnimo se za leto in pol v preteklost, natančneje v tisti sončni petek, ko so lanskega 19. junija popoldne pred parlamentom brali slovensko ustavo, tudi tisti njen člen, ki določa pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Bil je to čas začasnega umika epidemije, hkrati pa tudi čas, ko je policija ljudi neusmiljeno kaznovala zaradi nepomembnih kršitev. Recimo zaradi tega, ker je nekdo nosil transparent z napisom »Smrt janšizmu«, ali zato, ker je nekdo s kredo po asfaltu pisal politične slogane.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Politika
Stvari so skrajno resne. V bolnišnicah je več kot 1100 ljudi, v intenzivnih oddelkih 250. Tako visokih številk še nismo imeli, a ker se epidemija ne umirja, bodo te številke rasle.
-
19. 11. 2021 | Mladina 46 | Svet
Kdorkoli je presenečen nad tem, kar se danes dogaja na poljsko-beloruski meji, živi v drugem svetu. Vsi ti pretresljivi prizori ljudi brez pravega doma, prezeblih otrok in mrzlih taborov v gozdovih niso nič novega. Podobna zgodba o politično izrabljenih ljudeh je že nekaj časa znana iz Bosne in Hercegovine pa z grških in italijanskih otokov, iz begunskih taborišč v Libiji, Turčiji, Libanonu, z vseh meja svobodnega in demokratičnega sveta. To, kar danes počne samodržni Aleksander Lukašenko, ki s politično izrabo migrantov izsiljuje Evropsko unijo, naj prekliče sankcije zoper njegov nedemokratični režim, smo videli že večkrat. Pred leti se je z množico človeških usod igral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, a Lukašenko vse to počne bolj neposredno, organizirano, cinično. In pomaga mu Vladimir Putin.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Družba
Ideja o tem, da se je treba s politiko ukvarjati le enkrat na štiri leta, na voliščih torej, kjer se obkroži številko pred najljubšim kandidatom, je iluzorna in nevarna. Res je, da so poslanci predstavniki ljudstva, da v sistemih predstavniške demokracije predstavljajo in zastopajo interese volivcev – vendar počno samo to, zastopajo jih, ne pa nadomeščajo. Poslance, kot je mogoče dobro videti v Sloveniji, velikokrat vodijo lastni ali strankarski interesi, na želje vseh volivcev se spomnijo občasno. V tem primeru so volitve igra, prevara, sejem ničevosti, cirkus, ki zgolj daje občutek, da je v demokracijah oblast v rokah ljudstva.
-
12. 11. 2021 | Mladina 45 | Politika
Potem ko je Janez Janša v Glasgowu prebral en tak res soliden ekološki govor, realističen, a hkrati vizionarski, se je naš premier vrnil v Slovenijo, kjer ga je znova zaneslo na stara pota.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Družba
Dr. Alenka Kraigher je ena od najbolj znanih slovenskih epidemiologinj, nekoč je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje, pred kratkim se je upokojila. A kljub vsemu, kljub rekordom in številkam, ki znova letijo v nebo, ostaja vsaj deloma optimistična. V nasprotju z vlado še vedno zaupa ljudem in še vedno upa, da se bodo na koncu tisti, ki še omahujejo, vseeno odločili za cepljenje.
-
5. 11. 2021 | Mladina 44 | Politika
Poslanci so tisti, ki lahko preprečijo zdrs v nedemokratično družbo
Dr. Tine Hribar je filozof, v osemdesetih letih je bil pomemben član osamosvojitvenih krogov. Dr. Josip Globevnik je matematik, pred dvema letoma je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Dr. Alenka Šelih je ugledna pravnica, nekoč je bila direktorica Inštituta za kriminologijo, znana je po zavzemanju za človekove pravice. Dr. Ivan Kreft je genetik, ambasador znanosti. Dr. Blaž Rozman je delal v Bolnišnici Petra Držaja, je raziskovalec, ki se je ukvarjal z magnetno resonanco. Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec. Dr. Renata Salecl je filozofinja, avtorica številnih knjig, ki predava tudi na uglednih tujih fakultetah.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Slovenska vojska ima že nekaj časa lično spletno stran, kjer so zbrane vse informacije o tem, kako postati dober slovenski vojak. Torej, kakšna je naša vojska, kdo so pripadniki in pripadnice, kakšno oborožitev uporabljajo, zapisane so tudi besede o vrednotah in standardih, o enakosti spolov. Med drugim vojska objavlja statistiko, podatke, kako velika je stalna sestava in koliko je pogodbene rezerve.
-
29. 10. 2021 | Mladina 43 | Politika
Res veliko stvari je narobe z Evropsko unijo, začnemo lahko z gospodarsko politiko, nadaljujemo z obotavljivim premikom v zeleno, pomanjkanjem demokracije, odtujenim Brusljem ali pa z dejstvom, da v politiki, v mednarodnih odnosih prevladuje surova moč. Velike države vodijo politiko EU, njihova moč je finančna in politična. EU usmerjata Berlin in Pariz. Šele kasneje pridejo na vrsto manjše države, nekje čisto na koncu nove članice. A to ne pomeni, da je zaradi vsega zapisanega prav, da se EU razgradi, ne pomeni, da je prav, da propada, da propadajo njene pogodbe, njene vrednote, njena skupnost različnih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»Pri nas se dogaja uničevanje pravne države. In pika. Vlada ravna izrazito škodljivo.«
Zdaj zdaj bo minilo deset let od takrat, ko je Danilo Türk izgubil na volitvah, z obljubami in bliščem ga je premagal Borut Pahor. Vemo, kaj je sledilo: Instagram politika in razgradnja predsedniške funkcije. Danilo Türk se je iz javnosti umaknil, v Sloveniji ne nastopa pogosto, veliko predava in potuje po svetu, je tudi predsednik Madridskega kluba, etičnega gremija, ki vključuje nekdanje politike, predsednike držav in vlad. Kljub svojemu diplomatskemu jeziku in profesorski modrosti je iz besed strokovnjaka za mednarodne odnose, v svoji bogati diplomatski karieri je eno leto vodil tudi Varnostni svet OZN, čutiti veliko zaskrbljenost. In to na dveh ravneh, zaskrbljenost zaradi dogajanj v Sloveniji ter zaskrbljenost zaradi spremembe razmerij in politik v mednarodnih odnosih.
-
22. 10. 2021 | Mladina 42 | Politika
»V nekaterih primerih gre za huda stanja psihoze«
Okoli 5. oktobra, v času, ko je policija s solzivcem zadimila središče Ljubljane, se je na Twitterju pojavila fotografija ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Sodeč po fotografiji – po preverjanju z različnimi tehnikami je verjetnost, da ne gre za ponaredek, razmeroma velika – je bil v enem izmed prostorov v Frančiškanski cerkvi položaj policista, ki je bil vključen v varovanje pomembnih gostov. Na Miklošičevi cesti je viden tudi beli šotor, postavljen v času vrha EU – Zahodni Balkan, ki ga je gostila Slovenija.
-
15. 10. 2021 | Mladina 41 | Politika
Nihče, niti vladar ni nad zakonom
Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je.
Natančno takšna zgodba se že leto dni dogaja kandidatoma za evropska tožilca, Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je državnotožilski svet izbral in potem ministrstvo za pravosodje predlagalo za predstavnika Slovenije v evropskem javnem tožilstvu, neodvisnem organu, pristojnem za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu in finančnim interesom Evropske unije. Izbrana kandidata sta zmotila Janeza Janšo, vlada se najprej mesece ni želela seznaniti z izbiro, potem pa je samovoljno objavila nov razpis za ti dve tožilski mesti. V vmesnem času je zaradi samovolje, kršenja zakonodaje odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, upravno sodišče pa je na koncu presodilo, da mora vlada prvi postopek izpeljati do konca in da ga ne sme, kar tako, brez obrazložitve, razglasiti za neuspešnega in brez pravnih učinkov. Zakon predvideva, da izbor evropskih delegiranih tožilcev opravi državnotožilski svet, pripravi listo kandidatov, ministrstvo za pravosodje pa predlog posreduje vladi, s katerim se ta seznani. Državnotožilski svet je strokoven in (v nasprotju z vlado) politično neodvisen organ, prav tako pa noben predpis vladi ne podeljuje pristojnosti za presojo odločitev državnotožilskega sveta, saj naj bi bila neodvisnost evropskih delegiranih tožilcev »nedvomna«. Natančno to neodvisnost je lahko doseči samo tako, da imenovanje tožilcev ni izpostavljeno politični presoji. Tožilstvo ni del vlade, ampak je organizirano kot samostojni državni organ. -
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
Protesta, ki je potekal prejšnjo sredo, 29. septembra v Ljubljani, se je udeležila nenavadna, velika množica ljudi. In bili so zelo različni. Mladi, starejši, jezni, razočarani. Imeli so dovolj vsega, ukrepov, vlade, epidemije, odrekanja, poniževanja. Ljudi je bilo res veliko, njihova jeza je bila brezmejna.
-
8. 10. 2021 | Mladina 40 | Družba
»Kaj se je dogajalo v torek in kdo je kriv za nasilne izgrede?«
Janša prejšnji teden res ni bil zadovoljen z odzivom policije na sredin protest, ko so protestniki želeli zaustaviti promet na severni ljubljanski obvoznici. Jezno je tvitnil, da oviranje prometa in kršenje ukrepov, povezanih s covidom, nista ustavna pravica do zbiranja. Vodstvo ljubljanske policije naj bi bilo nesposobno. Kar je sledilo, je bilo pričakovano, zamenjalo se je vodstvo ljubljanske policijske uprave, minister Hojs je napovedal strožje ukrepe in policisti so političnim ukazom sledili.
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Družba
»S kulturo se lahko borimo proti rasizmu, proti fašizmu, proti vsem zlobnim idejam«
Hanif Kureishi, pisatelj, scenarist, dramatik pakistansko-angleškega rodu, avtor knjige Buda iz predmestja, pa tudi več filmov in scenarijev, se je prejšnji petek ustavil v Gorici, na eni izmed prireditev v okviru filmskega festivala, poimenovanega po Sergiu Amideiju. V Gorici je bil prikazan film Mati, ki je nastal po njegovem scenariju, režiser tega filma Roger Michell pa je umrl le dan pred Kureishijevim obiskom v Gorici. »Zelo me je prizadelo, odličen režiser je bil,« je dejal pisatelj med pogovorom v dvorani.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Dr. Milan Krek, direktor NIJZ, ki že dolgo ni šel na dopust, saj po lastnih besedah cele dneve preračunava statistične podatke o tem, kaj se dogaja z epidemijo, in tuhta, kaj nam je storiti, je tipičen primer človeka, katerega ambicije so večje od sposobnosti. Zavihtel se je na čelo osrednje državne institucije, odgovorne za javno zdravje, a se je na direktorskem položaju izkazal za nesposobnega. Razširjenost virusa in nov epidemiološki val tej grobi tezi pritrjujeta, Slovenija je že teden dni država članica Evropske unije z najslabšo epidemiološko sliko. A Krek se ne da. Pred dnevi je v intervjuju za TV Slovenija mirno rekel, da so »časi takšni, da ni časa dosti razmišljati in dosti cincati«. Ukrepe je torej treba sprejemati zdaj in takoj, četudi so nedomišljeni, nesmiselni in v nekaterih delih v neskladju s slovensko ustavo.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Politika
Zdaj, ko je v parlamentu nenadoma, čeprav le za las, padel koalicijski predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, v katerem so bile predvidene drakonske kazni za vse, ki s svojim vedenjem žalijo druge (predvsem javne funkcionarje), se na prvi pogled zdi, da je zmagal tisti del politike, ki zavrača verbalni delikt. Ploskanje 44 poslancev, ki so nasprotovali zakonu, je bilo verjetno res iskreno. Iskreno je tudi politično nasmihanje ob dejstvu, da vlada v parlamentu nikoli nima večine.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Danska je 10. septembra odpravila vse ukrepe, omejitve javnega življenja, povezane z epidemijo. Covid-19 na Danskem ne predstavlja več pravega tveganja za javno zdravje, ukrepi veljajo samo za tiste, ki pridejo na Dansko. V državo se je vrnilo življenje, zmago nad epidemijo je praznovalo več kot 50.000 ljudi na koncertu danskega postpunk banda The Minds Of 99. Koncert bi moral biti že lani, a ga, logično, ni bilo. »Zdaj smo tukaj leto dni pozneje,« je navdušeno množico med koncertom nagovoril frontman skupine Niels Brandt, »to je jebeno ponovno odprtje Danske … najlepša hvala, ker ste tukaj. To nam pomeni vse in prekleto smo vas pogrešali!« Koncert v Kopenhagnu je potekal brez omejitev, na način, kot so takšni koncerti potekali nekoč, brez mask, brez testov.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Jesenski »naval« na cepilna mesta ne bo ustavil širjenja epidemije
Vlada, njeni predstavniki, tudi mediji zadnje dni optimistično poročajo, kako dolge vrste se vijejo pred cepilnimi centri. »Ljudje čakajo po uro ali dve,« trdijo eni, »presegli smo mejo 10.000 cepljenj na dan,« drugi. Statistika temu pritrjuje, v prvem tednu septembra se je povprečno na dan cepilo nekaj več kot 5000 ljudi, ta številka pa se je sredi septembra dvignila. 14. septembra se je cepilo 13.738 ljudi, 10. septembra 10.844 posameznikov. Porast zanimanja za cepljenje je očitna.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Politika
Vrhovni sodniki so sklenili, da je Janez Janša žalil novinarko
Novinarka TV Slovenija Evgenija Carl že nekaj let po sodiščih išče pravico zaradi razžalitve na Twitterju. Janez Janša je marca 2016 tvitnil, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« Druga razžaljena novinarka je Mojca Šetinc Pašek. Gre za seksistično izjavo, za katero se Janša novinarkama ni opravičil. Na sodišču se je v različnih postopkih skliceval na svobodo govora, trdil je tudi, da naj bi razžaljeni novinarki »izrekli kopico laži«. Žrtev pogroma naj bi bil Janša, ne pa novinarki.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Prejšnji petek so se, kot že veliko petkov prej, v Ljubljani zbrali kolesarji. To počnejo že leto in pol, praktično od trenutka, ko je bila marca lani ustoličena Janševa vlada. Tokrat se je manifestacija začela na Trgu republike s spominom na upor v Marezigah, kjer so se pred 100 leti Primorci spopadli s skvadristi. Ti so na dan volitev, maja 1921, prišli v slovensko vas izzvat nerede, vnel se je spopad, v njem je umrlo več ljudi. Upor v Marezigah in barikade, ki so jih isti dan postavili domačini v Ospu, pomenijo prvi resni spopad s porajajočim se italijanskim fašizmom.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Popolnoma jasno je, da tehnološki razvoj, algoritmi, piškotki, prepoznava obrazov, snemanje, analiziranje, strojno učenje, nagla rast različnih zbirk osebnih podatkov ožijo polje svobode, ožijo polje spoštovanja človekovih pravic, zasebnosti. Ravno zaradi tega so zahodne demokracije, ne pa recimo Kitajska, zelo stroge pri spoštovanju informacijske zasebnosti. Kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Veliko podatkov pomeni veliko moči in ta moč se tudi v demokratičnih družbah, spomnite se Edwarda Snowdna in ameriškega zakona o domovinski varnosti, lahko zlorabi.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Politika
Pojdimo za hip nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko je bil sedanji premier še mlad. Dejstva, da je kritika nevarna, se je zavedala tudi komunistična partija v socialistični Jugoslaviji, torej v državi z nedemokratičnim sistemom. Kazenski zakonik Jugoslavije (in Slovenije) je v svojem 133. členu, ljudsko poimenovanem verbalni delikt, predvideval, da se tisti, ki s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki skratka poziva k odporu proti odločitvi oblasti ali »ki s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere«, kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
