Tjaša Zajc
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Družba
Pri Zavarovalnici Adriatic Slovenica prav zdaj poteka nagradna igra, ki sodelujočim omogoča pridobitev popusta pri sklenitvi ali obnovitvi avtomobilskega zavarovanja. Med akcijo je ekipo, ki nagradno igro vodi, kljub »načrtovanju in dobri pripravljenosti na kampanjo« presenetilo vprašanje, ali so lahko ugodnosti, ki jih ponuja družinsko zavarovanje, deležni tudi istospolni partnerji. Po razmisleku so potrdili, da če partnerja ali partnerki živita na skupnem naslovu oziroma v skupnem gospodinjstvu, sta upravičena ali upravičeni do ugodnosti družinskega zavarovanja.
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Kultura
Pisateljica Julia Donaldson je pred 14 leti napisala zgodbo o majhni iznajdljivi miški, ki pri pohajkovanju po gozdu uspešno zavaja različne živali. Ko na lovu za lešnikom sreča lisico, ji natvezi, da hiti na večerjo k zverjascu. Čuden stvor, ki ni niti zver niti merjasec, naj bi imel najraje lisice na žaru. Že naslednji trenutek sreča kačo in jo prestraši z besedami, da zverjasec obožuje pražene kače. Sovi pa zatrjuje, da zverjasec uživa v sladkanju s sladoledom v sovjem soku. Miška, navdušena nad svojo iznajdljivostjo, se nazadnje res znajde pred ogromnim, še nedavno zgolj izmišljenim zverjascem. In stoječ pred njim se mora domisliti nove ukane …
-
26. 4. 2013 | Mladina 17 | Politika
Zakon o ustavnem sodišču informacijskemu pooblaščencu daje možnost zahteve po ustavni presoji, potem ko se kršitev že zgodi. Čeprav je to nerodno, smo morali počakati na prvo objavo. Šele potem smo zaradi kršitve lahko opravili inšpekcijski nadzor in dali pobudo za ustavno presojo.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Kultura
Na ogled gledaliških predstav, sploh tistih za otroke, je navadno dobro priti kar nekaj minut pred začetkom, ker je prebijanje do sedežev, če zamudite, bistveno neprijetnejše kot denimo v kinodvoranah. A če obiskovalec pride prekmalu, mu je, četudi je pred njim le nekaj minut čakanja, navadno precej dolgčas. Pri predstavi Močeradek gre čez cesto so ustvarjalci našli rešitev za to. Gledališki list, ki je priložen vstopnici, je zasnovan kot blokec, v njem pa se skriva animacija sem ter tja tekajočega močeradka, za katerim ostajajo sledi. Na levi strani so pesmi Srečka Kosovela, ki so bile navdih za uprizoritev, na desni posamezne sličice močeradka.
-
19. 4. 2013 | Mladina 16 | Družba
Na nas se lahko obrne kdorkoli. Vsak lahko zastavi vprašanje od doma. Najpogosteje dobivamo vprašanja iz dednega, izvršilnega in družinskega prava, kar je posledica časov, v katerih živimo. Veliko ljudi ima težave z dolgovi, grozi jim izvršba in jih zanima, kakšne možnosti še imajo. Precej vprašanj se nanaša na ločitve in delitev premoženja.
-
Tjaša Zajc | foto: Uroš Abram
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Kultura
Če kam, po recept za jabolčno pito verjetno ne bi odromali v kino. Tudi po navodila, kako preživeti v naravi, po podatke o volkovih ali napotke, kako zakuriti ogenj, bi prej odkorakali k tabornikom ali skavtom. Toda v ljubljanskem art kinu Kinodvor je otrokom na voljo vse to. Nekatere filmske projekcije, na spored umeščene posebej zanje, spremlja še paleta drugih dogodkov, povezanih s temo posamezne filmske zgodbe. To je Kinobalon.
-
12. 4. 2013 | Mladina 15 | Družba
Temeljna ideja Svobodne univerze je odpreti univerzo kot institucijo in uporabiti njene zmogljivosti za spoprijemanje s političnimi, življenjskimi, razvojnimi in drugimi družbenimi vprašanji. Univerza tako ne bo razumljena kot zaprt slonokoščeni stolp, ampak kot vsej javnosti dostopen prostor. Nekatere razprave se bodo nanašale na stroko posameznih fakultet, druge na sistemska in organizacijska vprašanja vseh javnih fakultet. Poudarili bomo tudi vprašanja, ki v strokovnih krogih ležijo na obrobju, in vprašanja, ki so se postavila na protestih – denimo vprašanje elektronske demokracije, varstva voda ...
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura
Le redkokdo bi se zabaval, če bi mu frizer v lak za lase primešal lepilo. Ali pa kuhar v jedilno olje vlil odvajalo. Gotovo niti mediji niti oblast ne bi bili navdušeni, če bi članek o obisku pomembnega tujega gosta imel naslov Nepridiprav nikoli ne počiva, ker bi pravi naslov, Dobrodošel v našem mestu, ušel k poročilu o roparju.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Kultura
Se še spomnite, kako je bilo, ko ste verjeli v Božička? Dedka Mraza? Zobno miško ali gozdne vile? Ker so vsi ti junaki s svojimi čarobnimi lastnostmi silno skrivnostni, so za otroke toliko osupljivejši in privlačnejši. Enako je s čarovniškimi triki: so nerazložljivi, zato v trenutku pritegnejo našo pozornost. S tem zavedanjem se je Matej Rotovnik, ki je že 30 let čarodej, lotil priprave opernih in baletnih predstav za otroke. Združuje jih v projektu Čarobna dežela.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Družba
V električni puščavi kraljujejo mobiteli
Evelyn Namara je 28-letna podjetnica. V družini s štirimi otroki, med katerimi je bila edino dekle, ni nikoli niti pomislila, da bi se izogibala moškim opravilom. Danes se ne ukvarja s poljedelstvom in ni gospodinja kot večina Afričank. V Ugandi je študirala informacijsko tehnologijo, delala je pri mobilnem operaterju, ukvarja se tudi s programiranjem. Je ena tistih mladih posameznikov, ki na celino z razvijanjem tehnologije prinašajo spremembe v razvoju. Ta tam že lep čas ni tabu.
-
5. 4. 2013 | Mladina 14 | Politika
Ko so bile leta 2008 uveljavljene spremembe zakona, ki ureja specializacijo zdravnikov, se je pričakovalo, da bomo hitreje dobili več novih zdravnikov. Po štirih letih smo daleč od tega cilja. Delodajalci ne vedo, koga se jim splača izobraziti in kasneje zaposliti, bodoči zdravniki pa morajo že med študijem ugotavljati, kam se sploh prijaviti.
-
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Kultura
Uro pred intervjujem je telefoniral, da ne želi biti fotografiran. »To je zame skrajno neprijetno,« je nadaljeval v opravičilo in z iskrenim glasom dodal, da upa, da zaradi tega ne bo nastalo preveč nevšečnosti. Fotograf.
-
Tjaša Zajc | foto: Borut Peterlin
29. 3. 2013 | Mladina 13 | Družba
V zdravstvu se obeta pomembna novost pri predpisovanju zdravil. Da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po diktatu lanskega supervarčevalnega zakona prihranil pet milijonov evrov in ustavil naraščajoče izdatke za zdravila, uvaja novost: terapevtske skupine zdravil.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Kultura
Čeprav ima Renata Padovan 56 let, je umetnica šele dobro desetletje. V brazilskem Sao Paolu je diplomirala iz družbenega komuniciranja, a ji je bilo že ob koncu študija jasno, da delo v oglaševalski agenciji, kjer se je kalila, ni zanjo. Specializirala se je za publicistiko, se preusmerila v televizijsko produkcijo in se med drugih ukvarjala s pripravo eksperimentalnih videov. Že pred tem je veliko prostega časa namenila fotografiji, risanju, obiskovanju likovnih tečajev, a nikoli ni pomislila, da bi se profesionalno ukvarjala samo z umetnostjo. Delno tudi zato, ker se je poročila in je mama treh sinov.
-
22. 3. 2013 | Mladina 12 | Politika
Boris Bajc: "Sodelovanje s Fructalom je postalo tradicija, ki v tej dolini obstaja že 40 let."
Ponuja se več rešitev. Z večjimi trgovci se že pogovarjamo, da bi del breskev ponudili na police, vendar se bojimo, kakšne količine bodo lahko temu namenjene. Ostajamo optimistični in si prizadevamo, da bi čim več breskev plasirali na trg, saj lahko le tu iztržimo njihovo pravo ceno. Tako znotraj kot zunaj Slovenije. Pri tem moramo jasno poudariti, da imamo še vedno pravno veljavno pogodbo s Fructalom. Dokler je ne razveljavijo, ne moremo podpisovati novih z novimi partnerji.
-
15. 3. 2013 | Mladina 11 | Politika
Majda Potrata: "Družba se spreminja, zato je treba posodabljati tudi zakone."
Drži. Socialni demokrati imamo 8. marec za praznik doseženih socialnih, političnih in ekonomskih pravic žensk. Ustavno sodišče je zahtevo pobudnice zavrnilo, ker naj ne bi izkazovala pravnega interesa. V državnem zboru je več kot 30 poslank, zato se mi je to zdela idealna priložnost za ugotovitev, ali smo se sposobne poenotiti ne glede na stranko. Gre za vprašanje diskriminatornega obravnavanja žensk glede na njen stan, ki se tiče vseh žensk.
-
Goran Vojnović: "Nismo se oglasili prvič, le nikoli prej tako glasno in organizirano."
Filmsko področje ima resne težave že dvajset let. Zadnje leto so se stvari še poslabšale zaradi varčevanja, groženj z ukinitvijo Filmskega centra in spremembo sklepa o delovanju manjšinskih koprodukcij. Imenovanje Igorja Prodnika nas je razburilo predvsem zato, ker se je zgodilo povsem mimo stroke. In tako filmska politika deluje že predolgo. Vsi projekti v zadnjem letu so potekali v izredno težkih razmerah. Še vedno čakamo na izplačilo novembrskih honorarjev, nekateri še starejših. Vse to nezadovoljstvo in grožnje političnega delovanja so se akumulirali v protestu zoper Prodnika. Je bila pa to obenem spodbuda k razmisleku o nadaljnjem razvoju celotnega filmskega področja.
-
Združeni striparji in stripoljubci
»Zadnja leta so za strip zelo pomembna. Prvič zato, ker je vse več stripskih razstav, med katerimi so mnoge v galerijskih prostorih. Strip počasi le dobiva mesto, ki mu pripada ...« S temi besedami je Ciril Gale leta 1981 začel uvod v knjigo Zabavna periodika stripa. Takrat se je zdelo, da bo strip v našem prostoru šele doživel svoj veliki vzpon, čeprav se je tudi pred tem že precej dogajalo: leta 1927 je izšel prvi slovenski strip, v šestdesetih in sedemdesetih letih je bilo mogoče brati revijo Zvitorepec, leta 1977 je izšla Magna Purga Kostje Gatnika, kasnejšega Prešernovega nagrajenca.
-
Ko je ura odbila enajst, je iz zaodrja pokukala dirigentka in smuknila na sredino odra ljubljanske filharmonije. Namesto da bi občinstvo prosila za tišino, mu je začela dirigirati in mu z mimiko nekaj sporočati.
-
Če zmešamo Slovenijo, Rusijo in Dansko, dodamo pripoved, pravljičnost in skodelico čaja, dobimo Bezgovo pravljico. Zgodba o tem, kako nastane pravljica, je priredba Bezgove mamke danskega avtorja Hansa Christiana Andersena. Ob scenografiji in lutkah po zasnovi ruske ustvarjalke Anne Victorove jo je v Lutkovnem gledališču Ljubljana režirala mlada slovenska režiserka Yulia Roschina, ki je sicer svoje otroštvo preživela v Rusiji, od mladosti pa živi v Sloveniji.
-
Ana je imela 29 let, ko se je ponoči začela zbujati zaradi bolečin v hrbtu. Čez čas je odšla k osebnemu zdravniku in za začetek dobila protibolečinske tablete ter priporočilo, naj zamenja ležišče. Ker se stanje več mesecev ni izboljšalo, sta sledila napotnica za ortopeda in čakanje na pregled; na vrsto je prišla čez skoraj leto dni. Zaradi dolgih čakalnih dob in težkega odkrivanja bolezni je trajalo približno sedem let, da je od revmatologa dobila končno diagnozo ankilozirajoči spondilitis – vnetje sklepov med hrbteničnimi vretenci in sklepov med hrbtenico in medenico. V prihodnje bo za podobnega bolnika morda drugače – ker oktobra v veljavo stopa evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov, bo do kakšnega pregleda lahko prišel prej.
-
Minilo je skoraj pet let, da je bila izrečena končna razsodba o (ne)ustreznem delu zdravnice Zlatke Kanič, odgovorne za zdravljenje Bora Nekrepa, ki je marca 2008 umrl zaradi redke presnovne motnje. Zdravniška zbornica ji sedaj za štiri mesece odvzema licenco. Ob tem je predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina poudaril, da se je zdravnica v vsem tem času odločanja o njeni usodi na ugledni kliniki že strokovno izpolnjevala in pridobila novo znanje o presnovnih boleznih. Kako bo torej v praksi videti začasni odvzem licence? Kaj se v tem času navadno zgodi? Zdravnik dela? Se izpopolnjuje?
-
Darja Zaviršek: "Ločitev na ženski in moški princip je treba preseči."
Pobuda je nastala 10. januarja, izhodiščna skupina pa smo ženske, ki smo bile leta 1995 na svetovnem kongresu žensk v Pekingu udeležene v razpravah v zvezi s Konvencijo ZN o pravicah žensk. Slovenija ima šibko tradicijo ženskega gibanja v primerjavi z zahodom. V 90. letih, ko bi se to lahko okrepilo, je mnogo žensk zaradi splošne blaginje menilo, da za poudarjanje neenakosti ni več potrebe. Zato še vedno živimo v zelo patriarhalni družbi, ena od posledic tega je, da je v politiki malo žensk, pa še večina tistih, ki so, nima nikakršnega zgodovinskega razumevanja za to, da so pravice žensk vedno izborjene in nikoli samoumevno podeljene. Političarkam evropskega kova, kot recimo Majdi Potrati, se recimo nikoli ne primeri, da bi jo povabili za ministrico ali predsednico državnega zbora.
-
Festival Bobri: Dostopna kultura
Pred petimi leti je bil festival Bobri, ki ga pripravlja Slovensko mladinsko gledališče, v celoti pa financira Mestna občina Ljubljana, bistveno manjši kot danes. Takrat je bil njegov glavni namen povezati in predstaviti ljubljanske kulturne ustvarjalce ter njihove vsebine ponuditi zainteresiranim obiskovalcem. Brezplačno. Letos, ko bo potekal že petič, je zaradi varčevalnih razmer in slabšanja položaja vse večjega dela populacije možnost brezplačnega dostopa do kulture toliko bolj dragocena. A obseg dogodkov, namenjenih kulturno-umetnostni vzgoji otrok, tokrat ne bo nič manjši kot prejšnja leta.
-
Zbrali smo že več kot 13.000 podpisov. Katoliška cerkev ima davčne privilegije, za katere menimo, da je pravi čas, da se odpravijo. Oproščena je plačila za maše, pogrebe in druge verske storitve. Ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej za župnišča, tudi nepridobitna dejavnost cerkvenih oseb ni obdavčena.
-
Sapramiška je ena tistih knjižnih junakinj, ki so bile za bralce dovolj zanimive, da je njena avtorica Svetlana Makarovič o njenih prigodah napisala nadaljevanje. Po koncu prve zgodbe, v kateri miška, potem ko se ji odlomi zob, zbira pogum za obisk zobozdravnika, se nam tako ni treba zgolj prepuščati domišljiji o njenih nadaljnjih peripetijah. Sapramiški se v drugem delu Sapramišja sreča podre že dolgo razmajana hiška. Ker jo očitki drugih živali v gozdu – te so jo že dolgo opozarjale, naj si domovanje obnovi, pa se je temu zgolj trmasto izogibala – spravljajo v slabo voljo, se odpravi v svet. Prijateljica Regica jo tik pred tem poduči, da je vsak svoje sreče kovač, zato se odloči najti kovača in si ustvariti svojo srečo …
-
9. 1. 2013 | Družba
Kakšno korist bolnišnicam prinašajo prostovoljci?
Jana Žura obiskuje četrti letnik Srednje zdravstvene in kemijske šole v Novem mestu. Čeprav nima zdravstvenih težav, je dvakrat na teden po pouku v novomeški bolnišnici. Že več let je prostovoljka, ki krajša čas bolnikom, se z njimi pogovarja, jim prisluhne. V novomeški bolnišnici je poleg nje še 77 drugih prostovoljcev. Kot drugod tudi tu za svojo prisotnost niso plačani, za bolnišnico ne pomenijo stroška in ji ne prinašajo neposrednega dobička. Se pa z vidika varčevalnih ukrepov postavlja več vprašanj: se bo prostovoljstvo v bolnišnicah povečalo, lahko bolnišnice z njim prihranijo in ali je bojazen, da bi bili prostovoljci izkoriščani, (ne)upravičena?
-
Ena pomembnejših vrednot sedanje vlade, še posebej najpomembnejše koalicijske stranke SDS, je domoljubje. Nekateri ga izkazujejo tudi z izobešanjem slovenske zastave ob državnih praznikih. To med drugimi vestno počne članica SDS Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ob dnevu samostojnosti je prejšnji teden njeno hišo krasila slovenska zastava, ki pa je bila obešena povsem narobe.
-
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Lanski 27. december je bil za Aleša Primca prazničen. Ustavno sodišče ni prepovedalo referenduma o družinskem zakoniku. Marca se je na njem le 30 odstotkov volilnih upravičencev izrekalo o podpori spremembam družinske zakonodaje; 54 odstotkov jih je glasovalo proti pravicam manjšine.
-
Tjaša Zajc | foto: Miha Fras
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Kultura
Naenkrat se luči ugasnejo in dvorano osvetli samo projekcija pik, ki predstavljajo zvezde in se premikajo tako, kot da lebdijo v vesolju. Nato na prizorišče priletijo sestre zvezdice Zaspanke in posvetijo s svojimi žarečimi glavami. Zaslišimo glasove igralcev, ki odmevajo, in prostor se ob tem zazdi še bolj neskončen. Nenadoma se pojavi meglica, skozi katero pada snop žarkov luči iz ozadja.