Erik Valenčič
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Svet Za naročnike
Preden si je Bašar Al Asad opomogel od šoka, je njegovo letalo že pristalo v Moskvi. Siriji je vladal četrt stoletja in njegova diktatura se je zdela večna. Najbrž si res nihče ni predstavljal, da se lahko konča v pičlih 11 dneh. To je malo časa že za turistični ogled Sirije, kaj šele za vojaško zasedbo države.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Svet
Človek si ne more predstavljati groze vojne, dokler je ne doživi. Najprej pride šok, ko se začnejo dogajati stvari, ki so bile še trenutek prej nepojmljive. Silovite eksplozije, ki zadušijo vse druge zvoke in povzročajo drhtenje tal ter zračne udare, zaradi katerih se sprožajo avtomobilski alarmi. Kakofonija blaznosti, potem pa mučna tišina. Preden prevlada smrt, življenje obstoji.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Od oktobra 2023 do maja 2024 je bilo v Egipt evakuiranih več kot 4000 hudih ranjencev in kritičnih bolnikov iz Gaze ter okoli 5000 njihovih spremljevalcev, večinoma najožjih sorodnikov. Aprila je egiptovsko ministrstvo za zdravje sporočilo, da je v bolniški oskrbi še vedno 1521 pacientov iz Gaze. Ostali so bili medtem že odpuščeni iz bolnišnic in so poniknili v blodnjaku kaotične egiptovske družbe. Država palestinskim beguncem ne priznava nikakršnega varstva ali pravic, in če ne bi bilo domačih in tujih človekoljubnih organizacij, bi številni med njimi dobesedno pristali na cesti. V začetku maja je izraelska vojska zavzela mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom, in od takrat ni več mogoča evakuacija ljudi, potrebnih medicinske pomoči.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
»Človek je bil ubit pred našimi očmi. Nobenega usmiljenja ni. Nenehno nas pobijajo.«
Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Po izraelskem vojaškem vdoru leta 2014 se je preselil v mesto Gaza, ker je menil, da bo tam življenje varnejše. Univerze Al Aksa, Bejt Hanuna in njegovega stanovanja v mestu Gaza ni več. Marsičesa ni več. Ahmed zdaj živi v šotoru skupaj z ženo in delom njene družine: starši in sestro s tremi otroki, starimi 18, 14 in 12 let. Trenutno so nastanjeni ob cesti blizu kraja Derbala na jugu Gaze. Intervju je bil opravljen prek aplikacije WhatsApp, ker ima Ahmed v telefonu nameščeno virtualno kartico eSIM, ki mu omogoča dostop do interneta prek izraelskega telekomunikacijskega omrežja.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Svet
Spodkopavanje legitimnosti predsedniških volitev v Venezueli, ki so potekale 28. julija, se je začelo stopnjevati že tedne prej, in sicer (tudi) od zunaj. Svetovne, predvsem pa ameriške tiskovne agencije in prevladujoči zahodni mediji so v glavnem navajali izjave predstavnikov opozicije, da se bliža konec avtokratske vladavine socialista Nicolása Madura, in ob tem skoraj vse članke opremljali le s fotografijami opozicijskih voditeljev Maríe Corine Machado in Edmunda Gonzalesa. Drugi je upokojeni diplomat, ki ga je vodilna opozicijska sila, neoliberalna stranka Pridi, Venezuela (Vente Venezuela) postavila za protikandidata Maduru, potem ko je vrhovno sodišče v januarju Maríi Corine Machado prepovedalo opravljanje javnih funkcij za 15 let zaradi podpiranja mednarodnih sankcij, ki so jih izsilile ZDA, in njenega zavzemanja za vojaški napad na Venezuelo. Če človek ni imel na voljo drugega kot novic omenjenih medijev, se mu je iz dneva v dan potrjeval vtis, da je Gonzales, obdan s privrženci, nesporni favorit ljudstva, medtem ko se Maduro, ki ga praktično ni bilo videti nikjer, skriva neznano kje, obdan zgolj s svojimi oprodami in zarotniki v vojaških uniformah.
-
19. 7. 2024 | Mladina 29 | Svet
Sankcije so instrument vojne; v svojih skrajnih oblikah so primerljive s starodavnimi obleganji mest, ki so jih zavojevalci načrtno izstradali. Povzročijo lahko več trpljenja in smrti od nabojev in bomb. Najokrutnejše so bile leta 1990 uvedene proti Iraku. Zaradi sesutja zdravstvenega sistema je tam umrlo poldrugi milijon prebivalcev. Dennis Halliday, nekdanji humanitarni koordinator Združenih narodov za Irak, je marca 2002 o 12 letih embarga rekel: »Uporabljam besedo ’genocid’, ker je to načrtna politika uničevanja iraškega prebivalstva. Žal stvari ne vidim drugače.«
-
Tektonski premiki globalne moči z Zahoda na Vzhod povzročajo potrese po vsem svetu. Obdobje ameriške hegemonije in svetovnega neoliberalnega reda, podprtega z brettonwoodskima institucijama (Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka) ter ideološkim prepričanjem, da omenjena ureditev nima alternative, se po oceni vse več svetovnih analitikov končuje. Je morda zaton tega dolgoletnega svetovnega reda tisti, ki sam povzroča različne krize po svetu? V naraščajočem vakuumu nastajajo oziroma se krepijo politični ekstremizmi, avtokratski režimi, protekcionizem in trgovske vojne. Nezaupanje in razdor sta privedla do rekordnega oboroževanja in nevarnosti vedno novih vojn, povrh vsega pa se svet spoprijema še s pojavom podnebnih sprememb, ki mu v Pentagonu pravijo »množitelj groženj«.
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Družba
Po katastrofalnih poplavah je ključno razumevanje, da zgolj sanacija uničenih objektov in infrastrukture ne bo dovolj, ker kot takšna temelji na vzdrževanju in ohranjanju statusa quo, ta pa ni več mogoč. Naše reke so prekomerno regulirane: vzeli smo jim preveč prostora, ko smo ožili njihove struge, pozidali poplavne ravnice ter gradili neustrezne, betonske nasipe in različne rečne pregrade, od večjih do manjših jezov. Opozorila narave prihajajo v obliki opustošenja in sporočilo poplav je, da si bodo reke vzele svoj prostor nazaj, betonu in človeški trmi navkljub. Vodja pravkar ustanovljenega sveta za vode, ki deluje pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), hidrolog Rok Fazarinc je opozoril, da bodo ljudje nekatera obrečna območja morali zapustiti. Samo ta ukrep ne bo zadostoval. Rekam bo treba tam, kjer je to najbolj potrebno oziroma najlažje izvedljivo, ponovno omogočiti prost pretok.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Spogledovanje SDS s skrajno desnico je že dlje na očeh javnosti. Primerov tega zavezništva v sovraštvu je zdaj toliko, da vseh niti ne moremo našteti, od Simonitijeve podelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot in Hojsovega pojmovanja neonacističnih protestnikov v rumenih brezrokavnikih za bisere do medsebojnega spodbujanja na družbenih omrežjih in skupnega, usklajenega širjenja splošne ksenofobije in antisemitizma.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Družba
Jernej Stritih / »Električne avtomobile bomo polnili doma v garaži ali pa na službenih parkiriščih«
Jernej Stritih je gozdar in okoljevarstveni strokovnjak. Sodeloval je pri nekaterih najboljših političnih odločitvah, ki jih je Slovenija skozi leta sprejemala na področju varovanja okolja in narave, začenši z Zakonom o varstvu okolja, sprejetim leta 1993. Stritih je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom Mihe Jazbinška. Kasneje je postal prvi predsednik nadzornega sveta Eko sklada, namenjenega sofinanciranju naložb v koriščenje obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih poslopij. Med letoma 2009 in 2012 je vodil Službo vlade za podnebne spremembe in pripravil predlog dolgoročne strategije prehoda v nizkoogljično družbo, v sklopu katere je bila opredeljena pot, kako doseči zmanjševanje škodljivih emisij kljub nadaljnji gospodarski rasti. Takratna Pahorjeva vlada ni zaupala tem napovedim, naslednja, Janševa, pa je službo za podnebne spremembe ukinila.
-
7. 4. 2023 | Mladina 14 | Družba
Neonacisti v Sloveniji / Še vedno prisotni
To so zapisi enega od slovenskih neonacistov. Če bi šlo za osamljen primer, bi lahko rekli: ta oseba potrebuje strokovno opazovanje, z varnostnega in psihiatričnega vidika. Vendar Urban Purgar, znan po nasilništvu in javnih grožnjah, ni sam v svojih prepričanjih. Za časa prejšnje Janševe vlade, ko so nastali navedeni zapisi na družbenih omrežjih, so se organizirali kot še nikoli dotlej. Paradirali so po ulicah Ljubljane, poskušali spodbuditi nasilje na mirnih protivladnih protestih, propagirali stališča stranke SDS, nadlegovali ljudi, grozili predstavnikom civilne družbe in pri vsem tem uživali podporo premiera Janeza Janše, kulturnega ministra Vaska Simonitija, notranjega ministra Aleša Hojsa, državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča in generalnega direktorja policije Antona Olaja.
-
Sedel sem v kuhinji stanovanja v središču Mikolajiva, mesta na jugu Ukrajine, in gledal Dmitrija Pletenčuka, kako mi na svoji strani majhne mize pripravlja sendvič z rumenim maslom in na debelo narezano salamo. Opazoval sem ga in razmišljal, da se mi sploh ne godi slabo. Prejšnji dan sem pri Igorju Golovčenku, poveljniku teritorialne obrambe v Suškivki pri Umanu (osrednja Ukrajina), opral perilo, zdaj pa mi tu glavni tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Hersonski oblasti na krožniku podaja sendvič in me zraven sprašuje, ali bom še enega.
-
4. 11. 2022 | Mladina 44 | Družba
»S snemanjem hidžaba iranske ženske osvobajajo celotno družbo«
Nemiri, ki so izbruhnili v Iranu, potem ko je sredi septembra tako imenovana moralna policija do smrti pretepla 22-letno Mašo Amini zaradi domnevnega kršenja pravil glede strogo zapovedane muslimanske ženske noše, so bliskovito prerasli v splošni upor proti islamski oblasti. Zahodni osrednji mediji se osredotočajo predvsem na prizore žensk, ki snemajo hidžab (naglavno pokrivalo, op. a.) in ga mečejo v ogenj, a ti plameni osvetljujejo še marsikaj drugega. Ta ljudska vstaja v Iranu, že tretja večja v zadnjih 13 letih, presega zahteve po večjem obsegu osebnih svoboščin; je upor proti islamski oblasti, pa tudi proti rentnemu kapitalizmu, ki ga ta uveljavlja, in proti strahotnim družbenoekonomskim razlikam, ki so njegova najočitnejša posledica. Moramo upoštevati, da tretjina Irancev živi pod pragom absolutne revščine, opozarja iranski filozof Arsalan Reihanzadeh, ki na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani pripravlja doktorat na temo Transformacije moderne misli – filozofije, psihoanalize in kulture.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Družba
»Naše veleposlaništvo v Moskvi mi je obrnilo hrbet«
Rina Pleteršek, ki se je leta 1996 rodila v Celju, je v gimnazijskih letih obiskovala gledališko šolo pod vodstvom Vanje Slapar in Viktorja Ljubutina. Ta jo je navdušil za nadaljevanje dramskega izobraževanja v Rusiji. Od leta 2018 do 2022 je živela v Jekaterinburgu in tam obiskovala igralsko akademijo Jekaterinburški državni gledališki inštitut. V Rusiji je zadnje leto doživljala preživitveno krizo zaradi posledic sankcij, ena od profesoric jo je označila za državno sovražnico, nazadnje pa jo je slovensko veleposlaništvo v Moskvi pustilo na cedilu. Kljub temu ji je uspelo končati akademijo, bila je med najboljšimi študenti. Pripoveduje o življenju v Rusiji.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Svet
Vojna v Ukrajini je po svoje svetovna vojna, saj njene negativne učinke občuti že ves svet. Rast cen energentov po svetu, znatno zmanjšanje gospodarske rasti, nebrzdana inflacija, motena oskrba s hrano in s tem pomanjkanje hrane načenjajo stabilnost številnih držav in spodkopavajo varnost v prenekaterih delih sveta. Da je pred vsemi nami sila težko, potencialno razdiralno obdobje, je znano že nekaj časa. Poročilo organizacije World Economic Forum Posledice vojne v Ukrajini bodo daljnosežne je že aprila opozarjalo: »Do tega trenutka kaže, da do 30 odstotkov obdelovalnih površin v Ukrajini letos ne bo zasejanih oziroma požetih zaradi ruskega napada.« Svetovna banka je na začetku junija znižala napoved globalne gospodarske rasti leta 2022 na 2,9 odstotka ( januarska napoved je bila 4,1 odstotka) in posvarila pred možnostjo stagflacije, podobne tisti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Za stagflacijo so značilni stagnacija oziroma mizerna rast gospodarstva, visoka brezposelnost in zmanjševanje kupne moči denarja. Po svetu, ki si še ni opomogel od uničujočih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19, se širi zaskrbljenost, ki v sebi nosi naboj panike. Za primer, Klaus Müller, predsednik nemške Zvezne agencije za omrežje, je junija za nemške medije dejal, da Nemci lahko kmalu pričakujejo do trikrat višje cene plina. To je dejansko eden boljših scenarijev, drugi je, da se bo Nemčija ob novi in mogoče dokončni prekinitvi dobave ruskega plina že to jesen spoprijela s katastrofalnim pomanjkanjem tega energetskega vira. Nihče ne ve zares, kaj se bo zgodilo.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Svet
Praktično vsako potovanje v vojno se začne v čakalnici nekega letališča, kjer si obkrožen z ducati ljudi, vendar hkrati neskončno sam. Prebiral sem sporočilo Reutersovega novinarja Aleksandra Vasovica, ki je že bil v Ukrajini: »Ne hodi sem brez akreditacije. Ne boš mogel delati z nikomer z oblasti in tvegaš, da te aretirajo. Ne pridi brez avtomobila. Avioni ne letijo, vlaki in avtobusi so nezanesljivi. Če ne znaš jezika, nujno potrebuješ prevajalca. Brez prevajalca se lahko znajdeš v resnem sranju. To so za začetek stvari, ki jih nujno potrebuješ.« Nič od tega nisem imel, zgolj tri kontakte v Žitomirju blizu Kijeva in okvirno zemljepisno predstavo, kako priti tja.
-
Z vidika realpolitike so olimpijske igre namenjene projekciji veljave in moči države gostiteljice v svet. To še posebej velja za svetovne sile in avtoritarne države. Opevani olimpijski duh je koristen za trženje gospodarskih proizvodov in spodbujanje nacionalnih čustev, vendar politične oblasti, konkretno diktatorski režimi, stavijo predvsem na ideologijo (ta se sicer resda pogosto opira prav na nacionalizem). To je sodobna tradicija olimpijskih iger. Walter Funk, namestnik nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa, je julija 1936, tik pred začetkom OI v Berlinu, oznanil: »Nikoli prej ni nihče razvil propagandne kampanje, enakovredne tej, ki podpira olimpijske igre … Tujec, ki prihaja k nam, bo videl, da je nemško ljudstvo združeno pod okriljem svojega voditelja Hitlerja.« Razen vseh tistih Nemcev, seveda, ki so bili takrat že zaprti v koncentracijskih taboriščih. Za primer, Dachau je bil zgrajen konec marca 1933. Prva leta so tja poslali na tisoče nasprotnikov nacističnega režima. Taborišče smrti je postal šele kasneje – z množično internacijo Judov in Romov z namenom iztrebljenja.
-
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki je potekala v škotskem Glasgowu v prvi polovici novembra, je bila polomija. V letu, ko je svet hlepel po kakršnikoli pozitivni novici, zasedanje ni ponudilo niti skromnega optimizma. Razočaranje ni bilo nič manjše samo zato, ker je bilo pričakovano. Konferenca je pokazala, kako neurejene in nestabilne so razmere v svetu na sploh, in opozorila na neskladje med bogatimi in revnimi državami ter naraščajoče napetosti med ključnimi velesilami, celo tradicionalnimi zaveznicami. Nekateri voditelji se zasedanja niso niti udeležili, med njimi kitajski Xi Jinping, ruski Vladimir Putin, brazilski Jair Bolsonaro in turški Recep Erdogan. Namesto podajanja rok je bilo v ospredju kazanje s prsti. »Niso se pojavili … Gre za sila pomembno stvar in oni so preprosto odkorakali stran,« je bil oster ameriški predsednik Joe Biden. Toda mar niso ZDA pod Donaldom Trumpom odstopile od pariškega podnebnega dogovora in s tem dale najslabši možni zgled? Biden je ob začetku svojega mandata preklical to odločitev in oznanil, da se Amerika vrača na mednarodno prizorišče, vendar so si ZDA prav zaradi tovrstnih političnih akrobacij in drastičnega spreminjanja stališč do tako pomembnih tem vmes že zapravile malodane vso kredibilnost.
-
10. 12. 2021 | Mladina 49 | Družba
Tekmovanje, kdo bo pobil več ljudi
Julia Ebner, rojena leta 1991, je višja raziskovalka na britanskem inštitutu Institute for Strategic Dialogue, specializirana za islamski in skrajno desni ekstremizem, nasilje in terorizem. Že leta preučuje organiziranost in dejavnosti skrajnih organizacij tako, da se infiltrira v njihove zaprte skupine na družbenih omrežjih, ki omogočajo kriptirano komuniciranje. Tako je v roke dobila navodila privržencev Islamske države za vdiranje v računalnike, se pogovarjala s protifeministkami in sledilci QAnona o njihovih mnenjih in pogledih na svet in odkrivala podtalno delovanje militantnih neonacističnih skupin iz ZDA in Evrope, ki zagovarjajo nasilje in posameznike spodbujajo k terorističnim napadom. Poleg tega se je tudi osebno sestala s skrajnimi desničarji, vedno pod krinko in z lažno identiteto, in poskušala dognati, kaj motivira njihovo sovraštvo. O vsem skupaj je napisala že drugo knjigo, ki je v slovenskem prevodu V temi: skrivno družbeno življenje ekstremistov pravkar izšla pri založbi Modrijan. Knjiga je mednarodna uspešnica in bi morala biti tudi pri nas nujno čtivo za vse, ki želijo poznati in razumeti delovanje skrajno desnih skupin, da bi se učinkoviteje postavili po robu njihovemu sovraštvu.
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Družba
Novejša zgodovina skrajne desnice v Sloveniji zajema zadnja štiri desetletja in ni brez anekdot. Najprej so po Ljubljani krožile skupine neonacistov, ki so sistematično pretepale pripadnike drugih subkultur in narodnosti. Samostojnost Slovenije so obritoglavci zaznamovali z vzklikanjem pred parlamentom: »Slovenijo Slovencem! Vsi tujci ven!« Oziroma: »Vsi čefurji ven!« Leta 2000 so si najbolj zagnani neonacisti na sveže pobrili glave, očedili zelene bomber jakne, zlikali oprijete kavbojke in si nabavili nove bele vezalke za črne bulerje, nakar so se z vlakom odpeljali v Berlin, da se predstavijo nemškim ’kameradom’. Ti so jih res pričakali na berlinski postaji, jih pretepli in poslali nazaj v Slovenijo, ekspresno in brez povratnice, tako rekoč. To niso bile edine batine tistega leta. Ko je februarja v avstrijsko vlado vstopila skrajno desna Svobodnjaška stranka Jörga Haiderja, je na Prešernovem trgu v Ljubljani približno dva tisoč ljudi demonstriralo proti njeni ksenofobni politiki, usmerjeni tudi proti koroškim Slovencem. Neonacisti so se pojavili na Tromostovju in provocirali. Protestniki, ogorčeni nad izzivanjem narodnoizdajalske drhali, so jih pretepli. Obritoglavci so pobegnili in za seboj pustili ranjenega soborca, o katerem je novinar Mladine Jure Aleksić takrat zapisal: »Pozneje se je izkazalo, da ga v navzkrižju s prvotno teorijo žal vendarle ni zbil avtobus, temveč so mu rebra temeljito prešteli pankerji, tako da se bo najverjetneje izvlekel s kakšnim pretresom možganov, kar se praktično sploh ne bi smelo poznati.«
-
23. 7. 2021 | Politika
Recent history of the far right in Slovenia extends over the last four decades and is not without anecdotes. In 1980s, groups of Neo-Nazis circulated around Ljubljana, systematically beating up members of other subcultures and nationalities. Skinheads marked the independence of Slovenia in 1991 in front of the parliament, shouting: “Slovenia to Slovenians! All foreigners out!” Or, more specifically: “All čefurs out!” (Čefur is a pejorative expression denoting the inhabitants of Slovenia who are of Serbian/Bosnian/Croatian ethnic origin or have come to Slovenia from other parts of ex-Yugoslavia.) In 2000, the most enthusiastic Neo-Nazis shaved their heads, dusted off their green bomber jackets, ironed tight jeans and bought new white laces for their black army boots. They then took the train to Berlin to introduce themselves to German ‘comrades’, who did in fact wait for them at the Berlin station. They beat them up and sent them back to Slovenia – flying, so to speak. These were not the only beatings Slovenian Neo-Nazis suffered that year. When the far-right Freedom Party of Austria (FPÖ) with (its then leader) Jörg Haider joined the Austrian government in February, about 2 000 people protested in Prešeren Square in the center of Ljubljana against FPÖ's xenophobic policies, which were also directed against Carinthian Slovenians living in Austria as an ethnic minority. Neo-Nazis appeared nearby with provocations. Protesters, outraged by the treacherous mob, beat them up. The skinheads fled and left behind a wounded comrade. Mladina’s journalist Jure Aleksić wrote about the incident at the time: “He most likely suffered a concussion, which in his case should have been fairly unnoticeable."
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Abdul Salam Zajif se je rodil leta 1967 v južni afganistanski provinci Kandahar. Ko se je decembra 1979 začela sovjetska invazija na državo, je njegova družina pobegnila v sosednji Pakistan; tam so začela vznikati številna begunska taborišča in marsikatero od njih obstaja še dandanes. Mladi Zajif se je leta 1983 pridružil mudžahidom, borcem proti sovjetski zasedbi, ki so jih zahodne sile na čelu z ZDA razglasile za borce za svobodo in jim pošiljale denar, dobavljale orožje in vojaško opremo ter jim zagotavljale logistično podporo in vojaško usposabljanje. Zajif se je izkazal za enega sposobnejših in bojevitejših poveljnikov mudžahidov v tej dolgoletni in krvavi vojni, v kateri je bilo ubitih okoli 15 tisoč sovjetskih vojakov in več kot milijon Afganistancev.
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
»Dobrodošel! Ampak naj te nihče ne vidi.«
Zanimivo je, kako se stvari včasih ponavljajo. Ko sem septembra 2009 prvič pripotoval v Libijo, sem za štiri dni zamudil praznovanje 40-letnice vladavine tedanjega diktatorja Moamerja Gadafija. Okrogli jubilej je zaznamovala skrbno zrežirana proslava na Zelenem trgu v središču Tripolija. Enaindvajsetega februarja letos sem se po dolgem času vrnil in tokrat za štiri dni zamudil deseto obletnico začetka libijske revolucije, ki je strmoglavila Gadafijev režim, to pa je privedlo do dolgotrajne vojne. Slovesnost je potekala na istem kraju, le da se ta danes imenuje Trg mučenikov. Zamudi nista bili posledica golega naključja, povezanega z nepoznavanjem razmer v Libiji, temveč večnega natezanja s tamkajšnjimi oblastmi, ki človeka silijo v poglobljeno laganje, zakaj sploh hoče obiskati državo. Novinarji smo bili tam vselej nezaželeni gostje. Glede tega se Libija ni bistveno spremenila, in kolikor se je, se je na slabše.
-
Predstavljajte si scenarij: svet zakoraka v novo stoletje. Že vrsto let ni bilo pogubne vojne med glavnimi silami, vendar ni veliko razlogov za optimizem. Na obzorju se izrisuje nov veliki konflikt. Vodilna velesila izgublja svoj primat v svetu, njena največja tekmica jo dosega in jo bo kmalu prekašala na gospodarskem, trgovinskem, tehnološkem in vojaškem področju. Čeprav nobena od njiju tega ne govori na glas, se obe pripravljata na vojno. Druga drugo namreč vidita kot grožnjo, vendar ne silita v direkten vojaški spopad. A vse, kar je tu potrebno, je iskra, ki zaneti požar. Niz prenagljenih in nespametnih odločitev vplete obe državi ter njune zaveznice v spopad na mednarodni ravni, ki se izkaže za pogubnega za ves svet. Če vam je ta scenarij znan, je tako bržkone zato, ker se je to že zgodilo.
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Vojne so odporne proti koronavirusu
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je 24. marca, skoraj štirinajst dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo koronavirusne bolezni, vse vpletene akterje mednarodne skupnosti pozval k takojšnji ustavitvi vojn in drugih oblik sovražnosti. Njegovo trkanje na globalno človeško vest je, žalibog, imelo približno toliko učinka kot papeževe molitve za mir na Bližnjem vzhodu. Po navedbah norveške človekoljubne organizacije Norwegian Refugee Council je samo v naslednjih dveh mesecih, torej med prvim valom pandemije, moralo zaradi spopadov zapustiti domove vsaj 661 tisoč ljudi v 19 državah po vsem svetu. Večina teh, 482 tisoč, jih je bilo pahnjenih v begunstvo zaradi spopadov, ki so redko deležni medijske pozornosti. V Severnem in Južnem Kivuju ter Ituriju, treh provincah na vzhodu Demokratične republike Kongo, že vrsto let potekajo spopadi med številnimi uporniškimi paramilicami in vladno vojsko za nadzor nad območji, bogatimi z rudami, zaradi vse slabših življenjskih razmer pa je izbruhnila tudi lokalna vojna med etničnima skupinama Hema (živinorejci) in Lendu (poljedelci). Svetovni program za hrano je avgusta opozoril, da je ta prepletajoča se grozljivka, ki ji ni videti konca, samo v prvih šestih mesecih tega leta ustvarila okoli milijon novih beguncev. Uničenih ali izropanih je bilo tudi na ducate bolnišnic; ljudje pa niso izpostavljeni le pandemiji koronavirusne bolezni, ki ni zaobšla teh krajev, ampak tudi malariji in občasnim pojavitvam ebole.
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Politika
»Živimo v dobi novih avtokratov«
Richard Falk je eden od vodilnih svetovnih poznavalcev mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Diplomiral je na Univerzi Yale, doktoriral na Harvardovi univerzi in nato štiri desetletja poučeval na Univerzi Princeton. Njegovo akademsko kariero so že na samem začetku zaznamovali boj za pravice ameriških črncev, vietnamska vojna in drugi ameriški vojaški posegi po svetu, zaradi katerih je postal odločen in spoštovan zagovornik človekovih pravic in miru. Je avtor številnih knjig o geopolitiki z vidika mednarodnega prava.
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Družba
Večkrat je bila aretirana in štirikrat je prestajala zaporno kazen. V Iranu to pomeni biti izpostavljen psihičnemu in fizičnemu mučenju. Nazadnje je bila septembra 2010 obsojena na 74 udarcev z bičem in šestletno zaporno kazen, ki je bila po pritožbi zmanjšana na štiriletno. V zloglasnem teheranskem zaporu Evin je potem preživela eno leto in bila leta 2013 izpuščena. Njeni zločini? Precej hudi: vodenje vojne proti bogu, širjenje propagande proti ureditvi in konspirativno načrtovanje zločinskega napada na nacionalno varnost. V bistvu je imela srečo, da je niso usmrtili. K temu so bržkone pripomogla mednarodna prizadevanja in podpora, ki so ji jo izrekle številne novinarske, pisateljske in človekoljubne organizacije, med njimi Novinarji brez meja, PEN International, Amnesty International, Human Rights Watch, American Islamic Congress in druge.
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika
Sredozemlje je veliko več kot zgolj zemljepisni pojem; zdi se, da ima že sama beseda svojo melodijo, vonj in značaj. Začimbe in kulinarika, umirjen način življenja, antična mesta in bogata kulturna dediščina, narava in letovišča, romantika in temperament. Vse to je Sredozemlje. Njegovo podobo je v sodobnem času negovalo nešteto medijskih objav, knjig in filmov.
-
Leto 2019 se bo v zgodovino Združenega kraljestva zapisalo kot eno najpogubnejših – vsaj v njegovo sodobno zgodovino. Po treh letih dezorientiranega natezanja z Evropsko unijo glede brexita se je julija poslovila splošno zasmehovana premierka Theresa May, a nadomestil jo je Boris Johnson, sam po sebi karikatura pompoznega demagoga. Johnson je dokaz, da v zahodni družbi populisti ne potrebujejo več niti karizme, da bi bili uspešni. Zadnji dan predvolilne kampanje se je pred novinarji zatekel v hladilnico neke mlekarne v angleškem kraju Pudsey. Kljub temu in neštetim drugim ’spodrsljajem’ je svoji konservativni stranki priboril »zgodovinsko večino« v novem parlamentu.
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Družba
Dr. Babafemi Badejo, politolog: »Evropa že predolgo nateguje Afriko«
V javnih in političnih razpravah o množičnih migracijah oziroma tokovih beguncev, ki se stekajo v Evropo iz Afrike, prevladuje strogo evrocentrični pogled. Zdi se, da se večinska evropska javnost začne zavedati svetovnih problemov šele, ko se ti pojavijo na mejah celine. Toda krizna žarišča niso Lampedusa, posamična sredozemska pristanišča ali obskurni mejni prehod Jelšane. Izvori različnih kriz, ki silijo milijone ljudi v migracije, so veliko južneje od Evrope. Razumevanje teh izvorov je nujno, če se hočemo v prihodnosti uspešno lotiti reševanja izzivov, ki povezujejo usodo Afrike in Evrope, je prepričan dr. Babafemi Badejo, nigerijski akademik in raziskovalec, ki je poučeval na Univerzi v Lagosu in ameriški Kalifornijski univerzi. Dobri dve desetletji je bil visoki predstavnik Združenih narodov na misijah v Somaliji, Sudanu, Liberiji in Gvineji Bissau in do nedavnega tudi vodilni svetovalec Humanitarne agencije Afriške unije. Zdaj živi v Lagosu in dela za mednarodno svetovalno podjetje Yintab Strategy Consults.
