Kdo zagovarja demokratični socializem?

Dr. Primož Krašovec

Krašovec je sociolog, ki je leta 2011 doktoriral na temo kritike v marksistični teoriji. Krašovec je pisec množice znanstvenih in drugih strokovnih člankov, teoretsko pa se ukvarja s kritiko politične ekonomije. Po njegovo bo do spremembe prišlo samo z radikalizacijo. »Preobrat mora biti enak preobratu v desno, ki se je odigral v osemdesetih letih, kar pomeni, da moramo biti do ideologije, dejanj in institucij obstoječe neoliberalne EU enako neusmiljeni, kot so bili neoliberalni ekonomisti v osemdesetih neusmiljeni do socialdemokratov in socialistov,« je Krašovec dejal v intervjuju za beograjsko Vreme. Krašovec je docent na ljubljanski filozofski fakulteti, rojen je leta 1979.

Dr. Lev Centrih

Centrih je doktor sociologije, član uredništva The International Newsletter of Communist Studies in založbe Sophie. Doktoriral je iz teme znanosti, filozofije in ideologije na Slovenskem v letih 1941–1945, izdal pa je tudi knjigo o zgodovini ideoloških aparatov komunističnega gibanja. Centrih je v njej pisal o tem, da je bila nekdanja kraljevina Jugoslavija v perifernem položaju, ki je v kapitalistični svetovni ekonomiji določal naravo konfliktov med jugoslovanskimi elitami. Ravno ti konflikti so destabilizirali državo, kar je mobiliziralo raznovrstne socialne doktrine. Danes je položaj v Slovenije podoben, tudi danes je Slovenija provinca evropske birokracije in finančnih trgov. V pomladni številki Mladininih Alternativ je Centrih zapisal, da lahko »le močno politično gibanje, ki bo najožje povezano z radikalno levičarsko stranko, prestane in na koncu tudi premaga silovit odpor, ki ga bodo na tej poti izvrševale sile starega reda«. Centrih je rojen leta 1979.

Rok Kogej

Kogej je politolog, sodelavec Delavsko-punkerske univerze, prevajalec, direktor in odgovorni urednik založbe Sophia, ki je lani izdala nov prevod prve knjige Marxovega kapitala. Leta 2013 je magistriral na temo transformacije marksistične teoretske in socialistične prakse. Kogej pravi, da slovenska tranzicija ni imela le nekaj napak, glavna napaka je bila sama »tranzicija v kapitalizem«. Vsaka kriza kapitalizma, kot je zapisal, »se prej ali slej utelesi v podobi delavskih gibanj in strank, ki so kapitalizmu tudi dejanska grožnja.« Kogej je rojen leta 1987.

Anej Korsika

Korsika je politolog in doktorski študent teoretske psihoanalize na filozofski fakulteti. Je tudi nekdanji odgovorni urednik Tribune. Korsika je med mlajšimi člani Delavsko-punkerske univerze. Marca je v kolumni za spletišče AirBeletrina postavil zelo preprosto vprašanje: »Prepričujejo nas, da je naša družba predraga, da smo živeli prek svojih zmožnosti in da tako enostavno ne gre več. Da smo predragi, da smo si privoščili preveč, nas prepričujejo predvsem bogati politiki, gospodarstveniki in neoliberalni ekonomisti, ki v življenju nikoli niso čutili pomanjkanja. Ampak kdo točno je živel prek svojih zmožnosti? Murine delavke, vozniki avtobusov LPP, čistilke na ministrstvih?« Tako ne gre več. Korsika je rojen leta 1985.

Sašo Furlan

Furlan je politolog in podiplomski študent politične teorije na fakulteti za družbene vede, je tudi član uredniškega odbora revije Borec in predavatelj na Delavsko-punkerski univerzi. Dnevnikov novinar Ervin Hladnik - Milharčič je zanj zapisal, »da navdušuje sivolase profesorje ekonomije in intrigira prekaljene sindikaliste«. Kar je seveda res. Sindikatom je očital, da so, četudi včasih delujejo progresivno, cehovska organizacija, ki služi svojim članom, ne pa celotnemu delavskem razredu, ekonomija in ekonomska znanost, predvsem pa njihova govorica, pa so po Furlanovem mnenju v resnici le del oblastnega ideološkega jezika. Sašo Furlan je rojen 1988.

Urška Breznik

Breznikova je profesorica umetnostne zgodovine in sinologinja. Breznikova je tudi v. d. direktorica Pekarne Magdalenske mreže ter članica Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. Je borka za pravice živali, rojena je leta 1978.

Luka Mesec

Mesec je direktor Inštituta za delavske študije, podiplomski študent ekonomije in sodelavec Delavsko-punkerske univerze. Na januarski vstaji je ob glasnem odobravanju množice nastopil kot govornik. Med drugim je dejal: »Zavedamo se, da nas ne bo rešila ne ta, ne naslednja, ne tehnična in ne kakršnakoli vlada, ki pristaja na prerazporejanje družbenega bogastva od revnih k bogatim pod krinko varčevanja … jasno moramo izraziti, kaj zahtevamo: zahtevamo participativno demokracijo, zahtevamo družbeno upravljanje podjetij, zahtevamo strogo regulacijo financ in zahtevamo, da nam vrnete vse, kar ste nam v zadnjih 20 letih pokradli.« Mesec je rojen leta 1987.

Ana Štromajer

Štromajereva je politologija, študentka magistrskega študija politične teorije in članica programskega odbora Delavsko-punkerske univerze. Že v svojem diplomskem delu je zapisala, da varčevalni ukrepi evropskih vlad za nastanek krize napačno krivijo potraten javni sektor, saj so le nova možnost za akumulacijo kapitala. Med drugim je Štromajerjeva sodelovala na septembrski okrogli mizi ob pozabljeni obletnici državnega udara v Čilu.