infarkt na igrišču
Ali bi zdravniški pregled lahko rešil nogometaša?
Nedžad Botonjić
© Roman Šipić/Ekipa
Slovenski ljubitelji nogometa imajo za sabo žalosten teden. Namesto veselja in zadovoljstva ob nogometnih mojstrstvih na tekmi naše reprezentance s slovito češko izbrano vrsto, namesto veselja, ker se je odprl tako potrebni nogometni center, ki bo imel kar dve nogometni igrišči z umetno travo, namesto zadovoljstva ob obisku predsednika krovne svetovne nogometne organizacije FIFA Josepha S. Blatterja se je slovenska nogometna javnost ukvarjala s prezgodnjo smrtjo 27-letnega vratarja nogometnega kluba Ljubljana Nedžada Botonjića.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nedžad Botonjić
© Roman Šipić/Ekipa
Slovenski ljubitelji nogometa imajo za sabo žalosten teden. Namesto veselja in zadovoljstva ob nogometnih mojstrstvih na tekmi naše reprezentance s slovito češko izbrano vrsto, namesto veselja, ker se je odprl tako potrebni nogometni center, ki bo imel kar dve nogometni igrišči z umetno travo, namesto zadovoljstva ob obisku predsednika krovne svetovne nogometne organizacije FIFA Josepha S. Blatterja se je slovenska nogometna javnost ukvarjala s prezgodnjo smrtjo 27-letnega vratarja nogometnega kluba Ljubljana Nedžada Botonjića.
V ponedeljek popoldne je opravljal običajen vratarski trening. Nobenih posebnih obremenitev. Ko se je med dvema vajama raztegoval, mu je postalo slabo in je padel. Poskušal je vstati, a je še enkrat padel. Takrat so njegove težave opazili tudi njegovi soigralci, ki so takoj pritekli. Čeprav je bila medicinska pomoč na nogometnem igrišču v manj kot desetih minutah, mlademu vratarju ni bilo več pomoči. Srčni infarkt! Na istem treningu je bil tudi njegov mlajši brat Damir Botonjić, ki je le nekaj dni pred tem podpisal novo pogodbo s turškim klubom Malatyaspor. Botonjić je svojo športno pot začel pri ljubljanski Svobodi, kjer naj bi se že pojavile prve zdravstvene težave. "Ko sem prišel v klub, sem slišal, da ima neke zdravstvene težave. Takoj sem mu rekel, da pri meni ne bo treniral niti igral, ker jaz ne morem odgovarjati zanj," nam je povedal takratni trener Nedžada Botonjiča. Vendar se mladi športnik ni dal in je odšel v drug klub. Pot ga je vodila še v Korotan, Gorico, Dravograd, Muro in nazadnje v Ljubljano. Zanimivo, da nikjer ni imel težav s pridobitvijo zdravniškega pregleda. Povsod je normalno treniral in igral. Kljub potrdilom zdravnikov, da se je sposoben ukvarjati z vrhunskim športom, se mu je manjša nezgoda zgodila že v Muri. Leta 2002 ga je prav tako na enem izmed treningov obšla slabost. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa naj ne bi ugotovili nikakršnih težav. Zanimivo, da tudi njegovi soigralci niso vedeli, da bi imel kakršnekoli težave: "Z njim sem treniral veliko, saj sva oba vratarja, in nikoli ni med treningom omenil, da ima kakršnekoli težave," pravi eden od njegovih soigralcev.
Zdravniški pregled
Glede na to, da je bilo očitno, da je z zdravjem Botonjića nekaj narobe, pa se postavlja vprašanje, kako da ni tega ugotovil noben zdravnik. Kljub temu da je zamenjal kar nekaj klubov, kjer naj bi ga pregledali vsako leto, bi pričakovali, da bi kdo odkril zdravstvene težave športnika. Lažje razumemo, da nihče ni nič odkril, če vemo, kako potekajo ti pregledi nogometašev. V pravilih NZS pač piše, da je potreben zdravstveni pregled. Klubi to rešijo tako, da pokličejo nekega zdravnika, ki pride s svojim stetoskopom in malo posluša bitje srca, mogoče izmeri pritisk, če je dovolj časa, zdravnik še vpraša nogometaša, če se počuti dobro, in pregled je končan. V dveh ali treh minutah. "Morali se bomo odločiti, ali se mora iti na specialistični pregled. Danes je taka praksa, da se športniki pregledajo v par minutah. Ali je dovolj, da se reče, da se nekdo lahko ukvarja s športom ali ne, pa se bo moralo doreči. Morali se bomo odločiti, ali bomo zaščitili naslednje generacije ali ne," pravi zdajšnji športni direktor NK Ljubljana Marko Elsner. Da bi bila zadeva še hujša, smo izvedeli, da nogometaši NK Ljubljana že nekaj let sploh niso opravili nikakršnega zdravniškega pregleda. Nihče jih ni pregledal niti s stetoskopom. Brez opravljenega zdravniškega pregleda, ki potrdi, da se lahko nogometaš ukvarja s športom, pa ne bi smel igrati noben nogometaš v naši državni ligi. Ker pa so ti igralci že igrali, smo povprašali, od kod zdravniška potrdila na njihovih športnih izkaznicah: "Mene takrat še ni bilo tu in zato o tem težko govorim, meni so rekli, da je bilo vse opravljeno," nam je še povedal Elsner. Po naših podatkih je športne izkaznice potrdila dr. Vesna Domitrica, ki pravi: "Opravila sem pregled s pogovorom, stetoskopom in izmerila sem jim pritisk. Ta fant ni nikoli povedal, da ima težave. Je pa tako, da se infarkt ne da predvideti, lahko ga dobite 5 minut po opravljenem EKG-ju, kjer je bilo vse v redu" Zanimivo, da igralci, s katerimi smo se pogovarjali, o teh pregledih, ki jih je opravila dr. Domitrica, ne vedo nič. "Tisti, ki so imeli mojo štampiljko, so bili pregledani," odgovarja zdravnica.
"Na preventivnem pregledu vrhunskega športnika pregledamo tudi stanje srca, pregledamo EKG v mirovanju in pod obremenitvami. Na takem pregledu bi se z veliko verjetnostjo pokazalo, da je nekaj narobe. Če nimaš takega inštrumenta, pa je težko ugotoviti težavo," nam je povedal dr. Vanja Vuga iz Centra za medicino športa. Seveda je tudi tu težava denar, saj tak pregled stane 26.000 tolarjev. Nogometni klubi pa ta denar raje zapravijo za provizije raznim menedžerjem. O pregledih, ki so jih deležni naši nogometaši in najbrž tudi drugi športniki, ki po rezultatih niso ravno na vrhunski ravni, po količini treningov pa so, pa dr. Vuga pravi: "Ni fer do športnikov in tudi etično sporno je, če se po takem pregledu s stetoskopom zdravniki podpisujejo v športni karton, češ da so sposobni za vrhunski šport."
Slovenija pa ni edina, ki ima te težave. Na težave zaradi srčnih infarktov je že opozoril tudi Mednarodni olimpijski komite, ki je januarja letos pozval zdravnike športnikov in športnih ekip, da naj povečajo nadzor nad zdravstvenim stanjem tekmovalcev. Skrb zbujajo statistični podatki, saj je kar 90 odstotkov vseh smrtnih primerov v športu zaradi srčnih napadov. Dva od 100.000 športnikov v starosti med 12. in 35. letom vsako leto izgubita življenje zaradi srčnih infarktov, v siceršnji populaciji pa je ta odstotek bistveno nižji. Med 100.000 ljudmi jih 0,7 umre zaradi srčnih napadov. Prve velike razprave o zdravju na to temo je sprožila nenadna smrt kamerunskega nogometaša Marca Viviena Foeja, pa potem madžarskega nogometaša Miklosa Feherja, gruzinskega reprezentanta Šalve Aphazave, smrt je kosila tudi v Braziliji ...