Po jeziku se kultura pozna

Jezik odraža in oblikuje družbo: zgodovinsko se skupaj z njo spreminja ter tako odseva in obenem legitimira obstoječa razmerja moči. Jezik patriarhata je tako neizbežno binaren in seksističen: (generični) moški spol strogo dominira, besedišče je nasičeno z androcentričnimi izrazi, samostalniki ženskega spola pa so v primerjavi s svojimi binarnimi opozicijami navadno nosilci manjše vrednosti ali slabšalnega pomena.

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

Zaradi rekordne inflacije je vlada septembra realizirala projekt primerjalnika cen osnovnih živil pri različnih trgovcih. Ideja in namen sta bila dobra, dejanska izvedba pa tako rekoč katastrofalna. Popis dodatnih petih izdelkov je stal 11 tisoč evrov, izvajalci so živila celo fizično kupovali, prav tako so primerjali različne znamke brez upoštevanja popustov. Končni rezultat? Stran vržen denar.

Uporabniki ali zaposleni – to je zdaj vprašanje

V mestih srečujemo številne dostavljalce hrane, za katere multinacionalke vztrajno poudarjajo, da niso njihovi zaposleni, pač pa le "partnerji".

Nasilje pod krinko vrednot

Vladimir Putin je na proslavi ob priključitvi štirih okupiranih ukrajinskih regij Rusiji kritiziral "satanistični" Zahod in opeval rusko spoštovanje "tradicionalnih vrednot". Med drugim je besnel, da otroci potrebujejo mamo in očeta, ne pa starša ena in starša dve, ter se spraševal, zakaj morajo v šolah učiti, da poleg moškega in ženskega obstajajo še drugi spoli.

Glasba za ozadje

Poslušanje glasbe – vsaj takšno na prvo žogo – je danes netransparentno potrošniško polje. Ponudniki pretočnih vsebin prihodke delijo v korist najpopularnejšim, preostali pa za predvajane pesmi prejemajo drobtinice. Vzdušje dobiva prednost pred vsebino, ko Spotify z umetno ustvarjenimi "izvajalci" na svojih seznamih predvajanja skuša več denarja speljati v lasten žep. Seveda na koncu ne preseneča niti, da si pravice do številnih največjih pop pesmi lastijo skladi zasebnega kapitala.

Če si volil_a ali ne, kmalu lahko to narediš še enkrat

23. oktobra bomo imeli redko priložnost, ki se ne bo ponovila naslednjih 5 let: volili bomo predsednico ali predsednika države. Prihajajočih volitev se je treba veseliti vsaj zato, ker tokrat Borut Pahor ne more biti več izvoljen. Po desetih letih je čas, da predsedniška funkcija spet postane več kot občasen sprehod po modni pisti.

»Trickle-up« ekonomija

Komaj mesec dni po nastopu nove vlade je britanska konservativna premierka Liz Truss že v globokih težavah. Je skoraj tako nepriljubljena, kot je bil Boris Johnson, opozicijskim laburistom pa ankete že od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso namerile tako visoke podpore.

Netflix in poveličevanje serijskih morilcev

Publika resničnega kriminalnega žanra ima nenasiten apetit, kar Netflix dobro izkorišča. Po Tedu Bundyju, Don't F**k With Cats in drugih zdaj dviga prah serija o Jeffreyju Dahmerju, ki ji mnogi očitajo, da poveličuje protagonista. A v resnici serija morilca glorificira toliko, kot Žrelo glorificira morske pse. Dahmer je že od začetka predstavljen kot morilski sociopat, serija pa se ukvarja tudi z (brezplodnim, pa vendar) iskanjem zgodnjih znakov zločinskega uma in opozarja na brezbrižnost policije, ko gre za umore marginaliziranih skupin.

Kdo meče hrano v smeti?

Čeprav se je količina zavržene hrane lani glede na leto prej malo zmanjšala, gre to izključno na račun gostinstva in trgovine. Po podatkih SURS-a so gospodinjstva zavrgla dobrih 600 ton oziroma 1 % več, na ravni proizvodnje hrane pa je romalo na odpad več kot 2600 ton hrane oziroma kar 24 % več kot predlani.

Študentje, oddajte svoj glas za demokratizacijo ŠOU!

Študente 12. oktobra čakajo volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU), na katerih bodo izbirali predstavnike v študentskem zboru in študentskih organizacijah. Čeprav gre za pomembne funkcije, saj zbor na primer deli sredstva, ki so v letu 2022 znašala skoraj 4 milijone evrov, je volilna udeležba praviloma katastrofalno nizka.

Ustavimo uničevanje javne RTV!

Državni zbor je že julija sprejel novelo zakona o RTV, ki med drugim omejuje vpliv DZ na sestavo programskega sveta. Po trenutno veljavni zakonodaji DZ imenuje 21 od 29 članov sveta, kar omogoča nevarno politizacijo javnega servisa in preprečuje neodvisno delo novinarjev.

Namesto mobilnosti – teden mobilizacije

Zaključil se je teden mobilnosti, a zlahka bi ga – z veliko grenkobe – preimenovali v teden mobilizacije. Zapomnili si ga bomo namreč predvsem po mobilizaciji 300.000 ruskih rezervistov, ki jo je pred dnevi v televizijskem nagovoru obelodanil Putin.

Sploh še potrebujemo umetnike?

V zadnjem mesecu je veliko zanimanja vzbudil prvi odprti "umetnointeligentni" model, ki omogoča generiranje slik: Stable Diffusion (SD). Podobni modeli so obstajali že prej, vendar so bili tako ali drugače zaprti. Nismo si jih mogli naložiti na svoj računalnik, njihova raba pa je bila plačljiva ali kako drugače omejena.

Propaganda in volilni cirkus po italijansko

Po dolgi in naporni predvolilni kampanji, ki je na trenutke bolj spominjala na boksarski dvoboj ali cirkus kot na resno debato o izzivih in težavah, ki čakajo Italijo, bodo v nedeljo ponovno oživela volišča širom države.

Kaj je dražje: bencin ali čas?

V četrtek se lahko po Sloveniji brezplačno vozimo z vlakom. Po naših železnicah vozijo novi dvonadstropni vlaki, kar pa, je že pred meseci razkril portal Necenzurirano, bolj kot potnikom koristi stranki SDS. Tudi na običajen dan, ko je treba vozovnico plačati, doplačamo pa še rezervacijo sedeža, se nam zlahka zgodi, da ostanemo brez njega, saj vlak, recimo, pride brez našega vagona.

Če je to sredina, kaj je potem na skrajnem robu?!

Čeprav se vodstvo prav trudi zapraviti še zadnjo trohico javnega zaupanja v RTV, ima Dnevnik še vedno ključno vlogo pri konstrukciji domače družbene realnosti. Vsaj toliko, kot poroča o najpomembnejših dogodkih, jih z izpostavljanjem v osrednjem terminu tudi ustvarja. Fenomen kot takšen ali drugačen – dober ali slab, progresiven ali nazadnjaški – uokviri jezik, s katerim je poimenovan.

Operacija uspela, pacient umrl

Ob fiasku v Celju, ko so v bolnišnici zamenjali identiteto dveh pacientov, je odstopilo vodstvo, odstop pa je pripravljen ponuditi tudi zdravstveni minister Bešič Loredan. Da je ob vsej "digitalizaciji" taka napaka mogoča, je resda nepredstavljivo, njene posledice pa tragične, a vendarle gre za nezlonamerno zmoto, ne pa za premišljeno potezo.

Razsvetljeni nadzor

Vedno več mest uvaja t. i. pametno javno razsvetljavo, katere namen je izboljšati varnost mest in učinkovitost javne infrastrukture s pomočjo analize velike količine podatkov. Gre za tehnologijo s širokim naborom funkcionalnosti in ciljev, od večanja jakosti svetlobe glede na zaznano gibanje do pošiljanja opozoril policiji in sledenja mimoidočim, če algoritem zazna zločin. 

Kdo bo koga?

Na začetku pandemije so se pogovori vrteli okoli vprašanja, ali že poznamo koga, ki je prebolel covid-19. Zanikovalci virusa so dejstvo, da niso poznali (še) nikogar takega, uporabljali za utrjevanje svojih prepričanj, vsi pa smo opazovali, kako se število znancev, ki so že bili okuženi, počasi, a vztrajno povečuje. Danes pogovori zvenijo drugače: ali sploh še poznamo koga, ki ni bil okužen?

Srebrna žlica v ustih in zlikane vezalke

Smrt kraljice Elizabete II. je spodbudila valove pietetnih in občudujočih sporočil, na drugi strani pa obsodbe kraljice kot simbola britanske monarhije, ki je med svojo kolonialno preteklostjo zakrivila marsikateri zločin zoper človeštvo, kot so npr. množični poboji staroselcev in suženjstvo.

Sodniška nekompetentnost kot faktor na prvenstvu

Meja med zmago in porazom je v profesionalnem športu izredno tanka, pri čemer so jeziček na tehtnici pogosto tudi dvomljive sodniške odločitve. Predvsem navijači razloge za poraze pogosto iščejo prav pri sodnikih, ki so redno deležni žalitev in obtožb o podkupljivosti.  

Zdaj pa res ni pravi čas

Gospodarstveniki, obrtniki in drugi lastniki proizvodnih sredstev so spet na nogah. Za njihovo razjarjenost je poskrbel minister Mesec, ki je predlagal obvezno božičnico za vse zaposlene. Ukrep se zdi logičen, saj bi moral za svoje delo vsakdo prejemati plačilo, ki omogoča dostojno življenje, pri tem pa lahko tovrstni dodatki odigrajo pomembno vlogo.

Če nimaš Signala, pošlji Telegram

17-letnica iz Nebraske je bila avgusta obtožena kaznivega dejanja splava po 20. tednu nosečnosti, dokazi pa so bili delno zbrani na podlagi naloga Meti za izročitev zgodovine klepetov v aplikaciji Messenger. Podatkov podjetje ne bi moglo predložiti, če bi najstnica uporabljala t. i. šifriranje od konca do konca (E2EE) – funkcijo, za katero Meta že dolgo obljublja, da bo privzeto nastavljena za vse uporabnike.

Samski in osamljeni

Osamljenost je danes močno razširjena – še posebej med moškimi mlajših in srednjih let. Polje medsebojnih odnosov se spreminja, standardi za razmerja pa upravičeno višajo. Cele generacije moških, ki jih družina in družba niso navadile čustvene razpoložljivosti, se je morajo sedaj priučiti same.

Gremo z vlakom?

Kljub nekaj zapletom je trimesečni nemški eksperiment z uvedbo poceni javnega mestnega, primestnega in regionalnega prometa prinesel številne uspehe. Po ceni devet evrov na mesec je bilo skupaj prodanih 52 milijonov vozovnic, s čimer naj bi za 1,8 milijona ton zmanjšali onesnaženje z ogljikovim dioksidom, nekoliko pa zajezili tudi inflacijo. 

Temni Brandon

Po tem, ko je Joeju Bidnu uspelo pod streho spraviti t. i. zakonodajo za zmanjševanje inflacije, je svoje volivce navdušil še z odpisom 10.000 dolarjev študentskega dolga. Kljub siceršnji skromnosti, sta ukrepa uspela dvigniti njegovo priljubljenost, demokrati pa so si pred novembrskimi kongresnimi volitvami izboljšali izhodišče. Kot kaže, bodo uspešno unovčili tudi ljudsko jezo zaradi odprave zaščite splava.

Tiho dajanje odpovedi

Lani se je med pandemijo v ZDA pojavil trend, ki se je nato razširil tudi v evropske in azijske države. Šlo je za množično dajanje odpovedi, poimenovano the Great Resignation. V luči ekonomskih posledic virusa so ljudje delovna mesta v glavnem zapuščali zaradi nizkih dohodkov, manka možnosti napredovanja in nespoštljivega odnosa delodajalcev.

Bolsonarova vojna proti staroselcem

Ta teden je v brazilskem pragozdu umrl »mož iz luknje«, zadnji pripadnik svojega ljudstva, ki je desetletja živel v osami. Takšnega življenja si ni izbral, temveč je posledica genocida, ki so ga nad njegovim ljudstvom izvedli profita lačni divji gozdarji pred 26 leti.

Koprive na domači njivi

Mnoge družine in prijateljske kroge je s (proti)cepilskimi dilemami razklala pandemija. Zlahka si predstavljamo – ali pa smo izkusili –, kako je, ko se tvoj starš ali prijateljica iz razumne osebe prelevi v preizpraševalca znanosti. 

Bogataši proti okolju

Kylie Jenner je nedavno razburila javnost, ko se je bahala s svojim zasebnim letalom, s katerim je nato opravila sedemnajstminutni let in se tako izognila dobrih šestdeset kilometrov dolgi poti z avtomobilom. Vpliv, ki ga imajo tovrstna potovanja na okolje, je katastrofalen, saj je izpust na potnika od pet- do štirinajstkrat večji kot pri komercialnih letih. Jenner pa še zdaleč ni edina superbogatašinja, ki si redno privošči podobne izlete.