Kopriva ne pozebe

Poslanka Alenka Jeraj živi ob vznožju grajskega griča, na katerem stoji Ižanski grad, v vasi Ig na obrobju Ljubljanskega barja, ki se je v zadnjih 15 letih prelevila iz »dolge umazane vasi v kraj, kjer imajo prebivalci vse na dosegu roke«, kot pravi tamkajšnji dolgoletni župan Janez Cimperman. V gradu že skoraj 70 let deluje zapor za ženske, v prihodnjih dveh letih pa naj bi doživel prenovo z obnovo gradu in hkrati z dograditvijo novih zaporskih zmogljivosti. A pod sedanjo vlado se je zgodil preobrat. Ne le da prenove ne bo, zavod za prestajanje kazni in njegove prebivalke bodo morali zapustiti to območje.

Prepoved Levice in SD?

Na ustavno sodišče je bila pred dnevi vložena pobuda za prepoved delovanja opozicijskih strank Socialnih demokratov in Levice oziroma pobuda za »ugotovitev protiustavnosti delovanja« teh dveh političnih strank. Protiustavno naj bilo to, da se stranki »nista dovolj distancirali« od nekdanje komunistične ureditve.

Discipliniranje upornih

Oblastno preganjanje protestnikov, oporečnikov, disidentov v tujini ni nič neobičajnega. Res pa je, da gre za prizore, kakršne poznamo iz držav z avtoritarno oblastjo in podhranjeno demokracijo. V Sloveniji tega vsaj od menjave politične ureditve nismo videli še niti enkrat. Nato je prišla vlada Janeza Janše. Ta ob pomoči politično podrejene policije protivladne protestnike preganja že dve leti. Zdaj se pritisk stopnjuje.

Bomo morali nositi maske FFP2?

Ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij, Družba Maxa Plancka, v decembra objavljeni študiji na primeru koronavirusne različice delta ugotavlja, da brez uporabe zaščitne maske niti razdalja treh metrov ne zagotavlja zadostne zaščite pred okužbo.

Novi Tom Cruise

Ko so pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva pred dobrim letom in pol preleteli Slovenijo v znak zmage nad epidemijo, se je v nebo povsem očaran ozrl tudi obrambni minister Matej Tonin. Tri slovenske pilatuse PC-9 je spremljalo šest ameriških letal F-16. »Bojeviti sokoli« veljajo za enega večjih ponosov ameriške vojske – odigrali so ključno vlogo v vojni z Irakom in tako rekoč vseh kasnejših ameriških vojaških eskapadah, zaveznicam so jih prodali že več tisoč, nedavno, lani, jih je izraelska vojska uporabila tudi za obstreljevanje Gaze. Skoraj nobenega dvoma torej ni bilo, da bo nekega dne s slovitim sokolom moral poleteti tudi veliki ljubitelj orožja in vplivnež iz vojaških vrst, minister Tonin.

»Drugi na svetu«

Tednik The Economist je v prvi letošnji izdaji razglasil gospodarske zmagovalce in poražence epidemije. Med 23 izbranimi »bogatimi državami« je Slovenijo uvrstil na drugo mesto, za Dansko in neposredno pred Švedsko, Norveško in Čilom. Uvrstitev, ki si jo je kot osebni uspeh takoj pripisal predsednik vlade Janez Janša, se zdi kontradiktorna, v javnosti so zaokrožile izjave, da temelji na netočnih podatkih. Kaj torej dejansko kaže lestvica vplivnega liberalnega tednika s sedežem v Londonu? Ali res razkriva »gospodarske zmagovalce epidemije« in kdo v primeru Slovenije to sploh so: predsednik vlade, slovenska gospodinjstva, podjetja, javne finance, vsi?

dr. Bogomir Kovač

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Ekonomija

Economistu navkljub

Ugledni britanski tednik The Economist je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med 23 držav OECD glede ekonomskega obvladovanja pandemijske krize. Podatek je presenetil vse, zagovornike in nasprotnike sedanje vlade. V politično razcepljeni in volilno razgreti državi se je vnel spopad za ekonomsko interpretacijo teh številk. Analiza Economista je strokovno legitimna, primerjave podatkov dovolj objektivne, toda hkrati tudi zavajajoče. Ne samo za Slovenijo, temveč tudi za druge države. Učinkovitosti ekonomskih in razvojnih politik ni mogoče stlačiti v pet kriterijev. Še manj lahko z njimi merimo učinkovitost držav in zadovoljstvo ljudi. Ekonomski rezultati Slovenije so dobri, toda cena vladnega ekonomskega populizma bo visoka. Njene protikrizne politike pregrevajo slovensko gospodarstvo in so ga prekomerno zadolžile. Večina pozitivnih rezultatov danes bo jutri povzročila negativne posledice. Economistu navkljub.

Strta srca, polni žepi

Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov.

Ubogi Maribor

Seveda je težko pisati o oddaji, razdeljeni na dva vsebinska sklopa, katere drugi del je cenzuriran in ga ta četrtek nismo mogli videti, ker je v. d. odgovorne urednice TV Slovenija Jadranka Rebernik preprečila njegovo objavo z res nizkotnim manevrom – namesto Tarče s tožilci in kriminalisti, ki bi nam razložili, kako je mogoče, da so vsi procesi zoper bivšega mariborskega župana Franca Kanglerja padli, so namreč naredili oddajo o epidemiji. Seveda je temu težko ugovarjati v tednu, ko smo podrli vse dosedanje rekorde okužb. A sprejmimo to igro političnih nameščencev na TV Slovenija: ker bo nadaljevanje Tarče o Kanglerjevih rabotah naslednji teden? Se veselimo.

Zadnji žebelj v krsto

Načrtno razgrajevanje področja kulture pod taktirko ministra za kulturo Vaska Simonitija je postavilo nov mejnik: precej ključnih nevladnih organizacij s področja uprizoritvenih, glasbenih in intermedijskih umetnosti je te dni izpadlo iz štiriletnega programskega sofinanciranja, kar bo močno ohromilo njihovo delovanje in pravzaprav tudi ogrozilo njihov obstoj; in to v času, ko je neodvisna kultura zaradi posledic pandemije že tako ohromljena.

Janko Lorenci

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Kolumna

Janša še enkrat

Predpostavimo, da Janša dobi še en mandat, in se vprašajmo, v kaj bi se s tem spremenila Slovenija. Natančen odgovor ponuja njegova sedanja vladavina: prihodnost bi bila nevarna in mučna. Podsistemi bi drug za drugim padali v popolno podrejenost izvršni oblasti. Najbolj in najprej tisti, ki so tudi formalno izpostavljeni nareku politike. Policija, vojska, državna administracija in državna podjetja bi izgubili zadnje ostanke avtonomije in postali orodje SDS in njenih privilegirancev. Naslednja velika tarča bi bili sodstvo in mediji, vsi po vrsti ranljivi. RTV je deloma že pod nadzorom, Pop TV bi se lotili prek Telekoma, večjih tiskanih medijev pa s pritiski na lastnike z interesi v gospodarstvu. V isti sapi bi bili na udaru zdravstvo, šolstvo, kultura.

»Gremo volit!«

V ponedeljek je Inštitut 8. marec pripravil novinarsko konferenco, na kateri je predstavil zasnovo zakona za razveljavitev škodljivih ukrepov oblasti. Predstavil je tudi gibanje Gremo volit in načrt kampanje pred volitvami.

Vlado Miheljak

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Dva leva

Gnezdenje v javni hiši

Vojske nikoli niso šle na osvajalske in morilske pohode same in osamljene. Od antike prek srednjega veka vse do novodobnih vojn so jih spremljale kurbe, vlačuge, priležnice. Spolne delavke pač. Pa tudi zabavljači. Pa kurati, ki so tako ali drugače skrbeli za duhovno oskrbo. Ker logistika priložnostno skupaj zbobnanih zgodnjih vojska in pohodov ni delovala, so ne le za drobne priboljške, ampak celo za hrano in saniteto skrbeli drobni trgovčiči. Mešetarji so prodajali vsakovrstno blago, neprisilne »spolne delavke« telo, zabavljači smeh, kurati iluzijo in lažni up. Spomenik vsem vlogam po malem je v enem svojih najboljših komadov postavil Bertold Brecht. Namreč, v delu Mati Korajža in njeni otroci (1938/1939) s podnaslovom Kronika iz tridesetletne vojne je oslikal večplastno preračunljivo in plebejsko naravo marketendarice Ane Fierling, pri vojskah in vojščakih znane pod imenom mati Korajža, ki svoj kramarski voz s tremi otroki vleče v vojaškem pratežu od Švedske do Bavarske, od Poljske in Češke do Francije v času vseevropskih verskih in geostrateških vojn v začetku sedemnajstega stoletja. Brechtova mati Korajža ni visoko moralna, ne nemoralna, je preprosto amoralna, preračunljiva. Vojna, strahote, lakota, pomanjkanje, kuga, smrt, smrad teles in trupel so pač posel in priložnost malih, ušivih, garjavih ljudi. Ali kot poje v songu: Slabič, ki stežka se prebija, / se pač obriše, ko bo mir. Saj vojska je samo kupčija. / Blago je svinec, ne pa sir. Kar pomeni tudi, da prihajajoči mir ni priložnost, ampak grožnja.

Pozdrav iz Zagreba

V torek je bilo potrjeno, da bo Zdenka Badovinac po novem vodila zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Ne preseneča, da je na javnem razpisu za vodenje osrednjega hrvaškega muzeja za sodobo umetnost prepričala kot najmočnejša kandidatka; njeno ime na tujem dobro poznajo, ne le zato, ker je Moderno galerijo, osrednjo slovensko kulturno institucijo za sodobno umetnost, vodila kar 28 let, temveč tudi zato, ker je z jasno vizijo, ki je bila doma sicer neredko deležna kritik, institucijo iz majhne države povzdignila v mednarodno pomembno, takšno, ki narekuje tempo v širši vzhodnoevropski regiji.

Piar namesto javne razprave

Državno podjetje Gen energija je konec lanskega decembra podpisalo 1,66 milijona evrov (z DDV) vredno pogodbo s komunikacijskim podjetjem Consensus, glavnina te pogodbe pa je dvoletna komunikacijska podpora projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Podjetje Consensus bo milijonski promocijski posel izpeljalo s tremi podizvajalci, z vseprisotno komunikacijsko družbo Pristop, družbo za komuniciranje Gaz iz Krškega in britanskim podjetjem Fluent in energy. To je specializirano za promocijo jedrske energije, na spletni strani se predstavlja s stavkom: »Podpiramo stranke, ki želijo humanizirati jedrsko energijo in izboljšati njeno javno podobo.« Podjetje Gen energija je že več let »najemnik« podjetja Consensus (njegova obvladujoča družbenica je Darinka Pek Drapal, ključni komunikator pa Andrej Drapal), od novembra 2014 mu je za storitve nakazala več kot 687 tisoč evrov, razkriva baza Erar.

Največji srbski režiser

Boter je bil leta 1972 tak hit, da je Charlie Bluhdorn, vsemogočni lastnik studia Paramount, nekdanji vratar v newyorškem hotelu Essex House, režiserju Francisu Fordu Coppoli poklonil razkošno modro limuzino. Coppola je vanjo naložil Williama Friedkina, ki je ravno dobil oskarja za Francosko zvezo (prav tako megahit), in Petra Bogdanovicha, ki je ravno zažigal z Zadnjo predstavo, nominirano za osem oskarjev (dva je dobila), potem pa so se triumfalno zapeljali po losangeleškem Hollywood Boulevardu, med vožnjo vstali, se stegnili skozi streho in pompozno, na ves glas kričali in vreščali. Coppola je kričal: »Petdeset milijonov dolarjev – Boter!« Friedkin: »Oskar za najboljši film – Francoska zveza!« Bogdanovich pa: »Vse najpomembnejše nagrade kritikov – Zadnja predstava!«

Portret mimoidočega: Stane Jagodič

Akademski slikar Stane Jagodič (rojen leta 1943) je brez dvoma eden naših najproduktivnejših umetnikov starejše generacije. Njegov izjemno bogat in skrbno arhiviran opus je sestavljen iz tako številnih umetnin, ki jih je ustvaril z različnimi tehnikami in v različnih slogih, da se resnično zdi, kot bi bil sad truda veččlanske umetniške skupine, ne pa delo enega samega avtorja. Če bi morali opis njegovega umetniškega delovanja omejiti na eno besedo, bi bila ta vsekakor »hiperproduktivnost«.

Heni Erceg

14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Hrvaška

Bosanski časovni stroj

Kot mi je pred kratkim povedal dober prijatelj iz Sarajeva, se sprašuje, ali ni že čas, da si pripravi zaloge hrane, ker v BiH ne diši po ničemer dobrem. Je takšen odziv pretiran ali pa je udejanjenje najbolj črnega scenarija spet verjetno zaradi nenehnega destabiliziranja te države od znotraj, pa tudi ob pomoči najbližjih sosedov? Je mogoče, da nas je, kot da bi se znašli v kakem poblaznelem časovnem stroju, izstrelilo nazaj v leto 1992, ko je tik pred vojno večina državljanov BiH še vedno verjela, da je prelivanje krvi nemogoče, ker je Bosna večetnična država treh narodov, ki živijo v slogi in medsebojnem spoštovanju? Ko smo te dni gledali oblastniško brezumje voditelja tamkajšnjih Srbov med praznovanjem 30. obletnice ustanovitve paradržave Republike srbske, so lahko le največji optimisti skomignili z rameni in niso občutili jeze, niso slišali vojaških bobnov, kot v najboljših dneh nacionalističnih zborovanj na začetku devetdesetih let v Srbiji in Hrvaški.

Črni baloni

Cerkvene barabe,
spolne zlorabe.