-
»Janševa tretja vlada je pokazala vse največje probleme naše družbe in države«
Je umirjena, redkokaj jo spravi s tira, zdi se, da ji provokacije in udarci pod pasom ne pridejo do živega. Poskuša ostati pri dejstvih in razumnem prepričevanju, ne stavi na udarne slogane in popularne puhlice. Lidija Jerkič izstopa, pa ne le zato, ker je prva sindikalistka v državi, predsednica največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) in Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ampak zato, ker se pri njenih nastopih zdi, da jo usoda te države ali skupnosti skrbi bolj iskreno od drugih akterjev. Kar je sicer tudi razumljivo. Sindikati so državotvorne organizacije. Bogati in močni namreč države ne potrebujejo tako zelo, kot jo potrebujejo ravno šibki.
-
9. 1. 2022 | Družba
»Za zdaj Slovenijo rešuje priseljevanje«
"Za zdaj nas rešuje priseljevanje. Denimo v desetletju med letoma 2011 in 2021 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za dobrih 55.000, vendar le na račun priseljevanja. V istem obdobju se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za 31.000, povečalo pa se je število tujih državljanov, za 86.000. Delež tujih državljanov se je v zadnjem desetletju podvojil s štirih na osem odstotkov. Tudi pri rodnosti se to pozna, saj je bilo lani kar 13 odstotkov otrok rojenih materam s tujim državljanstvom. Če smem uporabiti Milharčičev slog – tujke imajo večje veselje do razmnoževanja kot slovenske državljanke."
-
9. 1. 2022 | Družba
»Problema šovinizma nisem želela postavljati v ospredje«
"Problema šovinizma oz. mačizma nisem želela postavljati v ospredje. Zdelo se mi je, da Tina ni oseba, ki bi te stvari verbalizirala, raje se odzove s svojo držo, odnosom – s tem, da se na določene stvari sploh ne ozira. S tem, ko sem izbirala, katere vrednote so za lik Tine pomembne, so burne reakcije preprosto odpadle. Škoda se ji zdi, temu posvečati energijo. Ne ukvarja se toliko s tem, kakšna pričakovanja ima od nje okolica, ker je sama precej ambiciozna in vso energijo vlaga v uresničevanje svojih ciljev."
-
8. 1. 2022 | Družba
Ni naključje, da so čarovnice pogosto povezovali z botaniko in medicino
V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.
-
9. 1. 2022 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Andreja Hočevarja iz zbirke Seznam.
-
7. 1. 2022 | Politika
Direktor TV Slovenija prekoračil svoje pristojnosti glede Studia City
Vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Valentin Areh je na piarovsko nenavaden in hkrati že skoraj severnokorejsko zrežiran način posnel demanti, povezan z »očitki v nekaterih medijih in širši javnosti« glede sodelovanja s komentatorji oddaje Studio City. Očitno je to storil kar v prostorih studia za snemanje dnevnikov in v vlogi direktorja televizije, čeprav bi kvečjemu pričakovali, da pred kamero nastopi kdo od urednikov.
-
7. 1. 2022 | Kultura
Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej ni odobrilo sredstev
Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej na štiriletnem programskem razpisu ni odobrilo sredstev. S tem je pod vprašaj postavljen obstoj enega redkih uprizoritvenih prostorov za sodobno avtorsko gledališče v Sloveniji, ki je že pet desetletji življenjskega pomena predvsem za mlade ustvarjalke in ustvarjalce. Nejasna je prihodnost mednarodnih povezav za preboj slovenskih umetnikov ter vrhunskih gledaliških dosežkov doma in v tujini, ki jih Gledališče Glej kot najstarejša neodvisna gledališka hiša v Sloveniji kontinuirano predstavlja od leta 1970. Uničevanje kulturniškega prostora v Sloveniji se tako pod Janševo vlado in njegovim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem nadaljuje.
-
8. 1. 2022 | Družba
Čeferin: »To je nizkotno in Slovenci bi morali prepoznati, da to ni naša prihodnost«
"Predvolilna tekma se šele začenja, najbrž še niso vstopili v igro vsi akterji in bi bilo bolje, da z oceno počakam. Lahko rečem le, da v redkih državah, v katerih vladajo populisti in ekstremisti, opažam tako nizkotno vedenje in napadanje drug drugega kot pri nas. Razumem, da imajo politični akterji različna mnenja in tako je tudi prav, gotovo pa ne morem odobravati, da se nekateri pri nas spuščajo na osebno raven, da žalijo in ponižujejo tekmece ali napadajo njihove družine. To je nizkotno in Slovenci bi morali prepoznati, da to ni naša prihodnost."
-
8. 1. 2022 | Politika
»Supervolilno leto je priložnost za zrelo nacijo, da potegne črto, izloči slabo in zlo«
"Supervolilno leto je najboljši možni scenarij, ki se je lahko Sloveniji in njenim prebivalcem zgodil po 30 letih. To je dovolj dolga doba za analizo, kaj smo storili dobro in kaj slabo. Je priložnost za zrelo nacijo, da potegne črto, izloči slabo in zlo ter da pospešek dobremu, poštenemu, progresivnemu. Leto 2022 bo izjemno, ker ponuja slovenski družbi drugo priložnost – drugo priložnost po 30 letih narediti rez pod neko zgodbo. Generacije, ki se danes počasi poslavljajo, so pred 30 leti, ko smo se odločili za samostojno pot, začutile duha prihodnosti, zgodovinsko priložnost. Generacije, ki se jim danes ponuja supervolilno leto kot na pladnju, bodo pred podobno preizkušnjo, da začutijo duha prihodnosti, če ne drugega, zaradi svojih otrok."
-
8. 1. 2022 | Družba
Čarovniški procesi niso le problematika katoliških dežel
V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.
-
8. 1. 2022 | Svet
Ameriško specialno poveljstvo za Evropo (SOCEUR) bo v Albaniji na rotacijski osnovi odprlo svoj štab, ki bo zagotovil večjo interoperabilnost z albanskimi zavezniki, pomemben dostop do transportnih vozlišč na Balkanu in večjo logistično prilagodljivost, so v četrtek sporočili s poveljstva s sedežem v nemškem Stuttgartu.
-
8. 1. 2022 | Kultura
V Kinodvoru bo 12. januarja ob 20.30 premiera filma Jagnje v režiji Valdimarja Jóhannssona. Zgodba o mladem paru, ki skrivaj vzgaja nenavadno bitje, pol ovco, pol človeka, je prežeta z značilno islandsko čudaškostjo in se spogleduje z žanrom grozljivke. Na premieri se bo v živo predstavil igralec Hilmir Snær Guðnason.
-
7. 1. 2022 | Politika
Tonin se je z ameriškim bojnim letalom »zglasil« v ameriški vojaški bazi v Italiji
Minister za obrambo Matej Tonin si je novembrsko vajo letalske podpore na Počku udeležil na prav poseben način, kot še noben minister pred njim, poroča spletni portal 24ur. Bil je potnik v ameriškem večnamenskem bojnem letalu F16, gostil pa ga je sam poveljnik ameriške letalske baze v Avianu, general Jason Bailey.
-
8. 1. 2022 | Svet
Palmovo olje prisotno tudi v izdelkih, kjer ga ne pričakujemo
Palmovo olje, ki je lahko zdravju škodljivo, je mogoče najti v številnih izdelkih, tudi takih, kjer ga običajno ne pričakujemo, je pokazala raziskava Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Med drugim ga je mogoče najti v čokoladnih in kozmetičnih izdelkih. Izbira izdelka brez palmovega olja je mogoča, vsekakor pa bolj trajnostna, izpostavljajo v ZPS.
-
8. 1. 2022 | Politika
Ko ni bilo manjše države in večjega diktatorja
Vplivni bruseljski časnik Politico je v lani februarja objavljeni obširni analizi na podlagi pogovorov s slovenskimi novinarji in tujimi opazovalci glede medijev v Sloveniji pisal, da "napadi premierja Janeza Janše ustvarjajo ozračje strahu". "Vodja ene najmanjših članic EU bije veliko kampanjo proti novinarjem, ki jih ne mara," so zapisali. Kritike na račun Janševe vlade so bile lani v tujini vse glasnejše.
-
Zakaj je bil intervju s Slavojem Žižkom tako izjemen dogodek na TV Slovenija?
Ne bomo se dali speljati v drobno seciranje citatov Slavoja Žižka v pogovorni oddaji Intervju Ksenije Horvat: ta intervju je pač treba pogledati dvakrat, trikrat, ker je vsako novo gledanje, ko že malo poznamo zgodbe, ki jih je sestavil v tem pogovoru skupaj Žižek, kot sestavljanje puzzla – pri čemer ves čas govori o koncu našega dosedanjega življenja. Ta konec pa je že tukaj, le mi se kot nekakšni nostalgiki še kar oklepamo starega – pa čeprav nam morda ni všeč, a se v njem počutimo očitno varno. Kot na primer, ko še vedno bezamo v neoliberalizem, ki je danes že na smetišču zgodovine.
-
Reševanje javne radiotelevizije
Za zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) si je leta 2005 vse zasluge pripisal poslanec SDS Branko Grims. Čeprav je Grims ves čas opozarjal na to, da je glavni motiv za pripravo zakona depolitizacija, pri čemer je (upravičeno) poudarjal, da svet RTVS vodi Janez Kocijančič, pred tem predsednik predhodnice SD, je bil seveda namen jasen: dobiti moč in nadzor na RTVS. Pet let kasneje je ministrica za kulturo Majda Širca predstavila nov predlog zakona, ki naj bi prinašal večjo avtonomnost in neodvisnost javne radiotelevizije, vendar je zakon na referendumu padel. Zakon je kljub spornosti tako ostal nespremenjen sedemnajst let.
-
8. 1. 2022 | Družba
Več kot le avatar na tvojem ekranu
Platformni delavci so zadnje čase v središču nekaterih najpomembnejših bojev. Evropska sodišča imajo pred seboj več kot 100 primerov, v katerih morajo odločiti, če so kršene njihove pravice. Septembra je nizozemsko sodišče, podobno kot britansko vrhovno sodišče pred njim, odločilo, da so Uberjevi vozniki delavci, pred nekaj tedni pa je delovno sodišče v Bruslju sprejelo obratno odločitev za dostavljalce podjetja Deliveroo.
-
Pomembna skupina, ki je zaradi novega zagona študentskega dela polepšala zadnje statistike o zaposlenosti v državi – in odhajajoči vladi omogočila novo samohvalo o učinkovitem ukrepanju v epidemiji, so mladi. A to so isti mladi, ki so ob nastopu epidemije zaradi kolapsa študentskega dela in popolne odsotnosti zaposlitvenih možnosti ostali brez svojih dohodkov, omenjena vlada pa jim je v zadnjih 22 mesecih pomagala z vsega tristo evri.
-
Devetega februarja lani se je v središču Maribora zbralo nekaj deset dijakov, da bi izrazili nasprotovanje nenehnemu in dolgotrajnemu zapiranju šol. Kak mesec kasneje so, predvsem tisti, ki so nagovorili zbrane, po pošti s policije prejeli plačilne naloge z globo 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa celo obdolžilne predloge in pozive na sodišče, kjer so se kasneje morali tudi zagovarjati. Tam so se branili ob pomoči odvetniške pisarne Bauk, ki so jim jo zagotovili pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Dijaki so bili nazadnje oproščeni, sodišča so kazenske postopke, ki jih je zoper njih po nareku politike zahtevala policija, ustavila.
-
Je v Sloveniji smiselno uvesti obvezno cepljenje, je to izvedljivo?
Tistim, ki nasprotujejo cepljenju in ki ob omembi uvedbe obveznega cepljenja začnejo postavljati ulične barikade, je deloma treba prikimati. Cepljenje ni čarovniška paličica, cepivo le deloma varuje pred okužbo, ob pojavitvi novih različic koronavirusa in večji časovni oddaljenosti od prejetja cepiva pa se njegova moč manjša, pri nekaterih cepivih je skoraj ni več. Vse to je res.
-
Policijska sindikata za generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, ki ga je neposredno iz svojega kabineta na čelo policije imenoval notranji minister Aleš Hojs, nedvomno pomenita težavo. Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, ki združujeta praktično vse zaposlene v policiji, namreč generalnemu direktorju očitata nesorazmerno uporabo sile zoper protivladne protestnike, na ustavno sodišče sta (uspešno) vložila predlog za presojo ustavnosti pogoja PC (prebolelost in cepljenje), ki v praksi uvaja obvezno cepljenje za državne uslužbence, in predlog za presojo ustavnosti sprememb policijske zakonodaje, s katero bi si notranji minister uzakonil privilegij, da zamenja vse vodilne kadre v policiji. Zato sta bila predsednika obeh sindikatov, Rok Cvetko in mag. Kristjan Mlekuš, tudi že kaznovana.
-
Odvzeta možnost ekonomske neodvisnosti
Ta vlada nikakor ni poskrbela za mlade. Ogromno mladih dela prek študentskega dela in med pandemijo so tudi oni izgubili delo in ostali brez vseh prihodkov. Vlada jim je z zamudo dvakrat namenila dodatek, ki pa nikakor ni pokril njihovega izgubljenega dohodka, s čimer so mladi izgubili možnost ekonomske neodvisnosti. Tisti, ki so delali prek avtorskih ali podjemnih pogodb, pa sploh niso dobili nič. Upravičeni niso bili prav do nobenega ukrepa.
-
-
V ponedeljek je vodenje našega osrednjega gledališča, SNG Drame Ljubljana, kot v. d. ravnateljice prevzela Vesna Jurca Tadel. Nasledila je Igorja Samoborja, ki je novembra po osmih letih nenadoma odstopil s položaja ravnatelja – kot je pojasnil, ker je minister za kulturo Vasko Simoniti vseskozi oviral in nazadnje tudi zablokiral nujno potrebno obnovo dotrajanega gledališča, ki bi se morala začeti septembra 2022. Samobor je sklepal, da se je to zgodilo, ker je ministra motil on sam, verjetno zaradi programa, ki je bil zadnja leta precej oster in družbenokritičen (aprila bo denimo premierno uprizorjena predstava po kultnem filmu Charlieja Chaplina Veliki diktator), zato je odstopil – v upanju, da se bo prenova Drame s tem premaknila z mrtve točke.
-
Nekdanji (in skoraj zagotovo bodoči) predsednik ZDA Donald Trump je v pogovorni oddaji Billa O’Reillyja doživel enega redkih kratkih stikov s svojimi oboževalci. Množico gorečih antivakserjev je nagovoril s kontroverznim sporočilom: »Če se nočete cepiti, vas ne smejo siliti … (bučen aplavz), ampak! …(nelagodna tišina) … ne dovolite, da nam vzamejo zasluge za cepiva. Rešili smo desetine milijonov življenj, bodite ponosni na to! (nejasen šum)« Ko je O’Reilly pokroviteljsko dodal, da sta oba s predsednikom že dobila poživitveni odmerek, je nelagodje občinstva prešlo v glasno negodovanje. Trump, nevajen takšnih situacij, se je spustil v odkrit prepir. »Ne, ne, ne, ne, nehajte s tem!« Nikakor ni mogel sprejeti, da ljudje sovražijo njegovo cepivo. Še pred dobrim letom je paradiral pred kamerami kot veliki rešitelj, ki je v rekordno hitrem času zagotovil cepivo proti covidu, zdaj pa mora ravno zaradi tega poslušati žaljivke lastnih privržencev.
-
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki je potekala v škotskem Glasgowu v prvi polovici novembra, je bila polomija. V letu, ko je svet hlepel po kakršnikoli pozitivni novici, zasedanje ni ponudilo niti skromnega optimizma. Razočaranje ni bilo nič manjše samo zato, ker je bilo pričakovano. Konferenca je pokazala, kako neurejene in nestabilne so razmere v svetu na sploh, in opozorila na neskladje med bogatimi in revnimi državami ter naraščajoče napetosti med ključnimi velesilami, celo tradicionalnimi zaveznicami. Nekateri voditelji se zasedanja niso niti udeležili, med njimi kitajski Xi Jinping, ruski Vladimir Putin, brazilski Jair Bolsonaro in turški Recep Erdogan. Namesto podajanja rok je bilo v ospredju kazanje s prsti. »Niso se pojavili … Gre za sila pomembno stvar in oni so preprosto odkorakali stran,« je bil oster ameriški predsednik Joe Biden. Toda mar niso ZDA pod Donaldom Trumpom odstopile od pariškega podnebnega dogovora in s tem dale najslabši možni zgled? Biden je ob začetku svojega mandata preklical to odločitev in oznanil, da se Amerika vrača na mednarodno prizorišče, vendar so si ZDA prav zaradi tovrstnih političnih akrobacij in drastičnega spreminjanja stališč do tako pomembnih tem vmes že zapravile malodane vso kredibilnost.
-
Pred volitvami vlada načrtuje nova darila
Evropska komisija meri stanje digitalne razvitosti držav članic EU. Zadnje poročilo o naši državi je objavila prejšnji mesec. Sodeč po njem Slovenija na večini področij ostaja v povprečju, nekje je boljša, drugje slabša. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU.
-
Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola.
-
Janša je nacionalni tv podaril novoletni intervju, seveda pa ga je spraševal Jože Možina, znani propagator SDS. Opozicijo je manj mehko spraševala Lidija Hren, vidno trpeča ob vsaki slabi besedi o zdajšnji oblasti.
Iskanje brez piškotkov ni možno
