Grega Repovž

7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Uvodnik / Vsak glas

Zelo velika verjetnost obstaja, da bo od naslednjega tedna Evropska unija politično blokirana skupnost. In ni izključeno, da bo tako dolgo časa.

Volite ljubezen

Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.

»Želela bi si, da bi bilo drugače, a pot do dobre obrambe je lažja za tiste, ki si jo lahko privoščijo«

Nova generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je celotno poklicno pot posvetila tožilstvu, na njem je zaposlena že skoraj tri desetletja. Preden je prevzela vodenje državnega tožilstva, je vodila ljubljansko, daleč največje tožilstvo v državi. Meni, da bi se že zdavnaj morali odreči pregonu blažjih kaznivih dejanj, kraj sendvičev in podobno, in energijo usmeriti v pregon gospodarskega kriminala. Pri tem opozarja, da pomembno vlogo igrajo pravni in drugi svetovalci, ki menedžerjem svetujejo že, kako storiti kaznivo dejanje, in potem tudi, kako se izogniti kazni v morebitnih kazenskih postopkih. Sovražni govor in s tem povezano poveličevanje nacizma in fašizma, pravi, tožilstvo zdaj jemlje resno.

Milijarda evrov za 20 tisoč stanovanj

Letna poročila o slovenskem nepremičninskem trgu, ki jih objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije, se berejo kot srhljivka. V zadnjem, ki nosi letnico 2023, je zapisano, da je bila povprečna cena (mediana, op. p.) kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani 3990 evrov, pri čemer so se stanovanja prodajala po še bistveno višjih cenah. V središču mesta tudi po 5000 evrov in več za kvadratni meter. To pomeni, da sta bili za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani potrebni dve debeli povprečni neto plači ali več kot štiri minimalne. Ni torej čudno, da mladi danes v Ljubljani ne morejo priti do svojega stanovanja, zaradi neurejenega najemniškega trga pa ima vprašanje dostopnosti stanovanj elemente velike, generacijske krize.

Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?

Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.

Pravica do izbire

Znani slovenski zgodovinar, profesor in politik dr. Janko Pleterski je v starosti fizično opešal, skoraj popolnoma je izgubil sluh, vid in s tem tudi lastno avtonomijo. Izgubil je praktično vse, kar je v njegovo življenje vnašalo smisel. Zato se je odločil, da bi rad umrl. Ker druge možnosti ni imel, si je na levem zapestju prerezal žile. Poskušal je storiti samomor. Vendar neuspešno. Čeprav je prosil, naj tega ne storijo, ga je rešilo zdravstveno osebje. Če bi bilo po njegovem, bi tisti dan izkrvavel.

TV komentar / Lažnivec Matej Tonin

Laž obstaja na vseh ravneh našega življenja. A ko se otrok zlaže, da ni pojedel čokolade, čeprav jo ima okoli ust, ali najstnik, da je prišel domov ob treh, pa čeprav ravno zaklepa vrata, ali pa, ko se človek sam sebi zlaže, da je šel na eno pivo, je to človeško. In tudi nič takega ni bilo, ko je predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, morda celo zaveden od svojih lastnih trolov in trotov, pred več kot dvema letoma prvič izjavil, kako se Inštitut 8. marec in njegova direktorica Nika Kovač financirata iz državnega proračuna. Takrat smo si rekli, ok, čvekal je neumnosti, ni vedel, ni preveril. Že takrat pa je dobil odgovor in tudi dokaz iz javne baze nakazil javnih sredstev Erar, da to ni res. Da je politika Inštituta 8. marec prav to, da ne želi denarja iz slovenskega proračuna, da se financira prek mednarodnih razpisov za nevladne organizacije, da tudi Nika Kovač ne prejema nobenega denarja od države. Kako so se trudili Janševi mediji, da bi pri Niki Kovač in Inštitutu 8. marec kaj našli! Niso. Ampak Janša je Janša. In Janševi mediji so enaki. Janša zavestno laže, kot bi to idejo pobral iz Goebbelsovega učbenika, kjer ta pravi, da kot član nacionalsocialistov laž ponavljaj in laži na veliko, ker ljudje lažejo le o malih stvareh, o velikih pa mislijo, da se o njih ne spodobi lagati, in zato verjamejo, da tega ne počne tudi nihče drug. Ampak Janša je Janša. Njemu ni nič sveto.

Neustavno tajno sledenje

Ustavne sodnice in sodniki so soglasno razveljavili zakonski člen, s katerim je vlada Finančni upravi Republike Slovenije podelila pristojnost, da inšpektorji sami po lastnem premisleku s tehničnimi sredstvi izvajajo tajno slednje vozilom, ki prevažajo tovor. Iz soglasnosti odločitve izhaja, da je bila odločitev sodnikov lahka, tajno sledenje pa so razveljavili že z vidika nejasnosti, saj je jasnost eden od najosnovnejših pogojev vsakega predpisa – še posebej, če gre za predpis, ki odločno posega v človekove pravice.

Delavski razred odhaja v pekel

Ko se vozite po Sloveniji, pogosto ne veste, kje ste, zato se zlahka izgubite, toda vedno veste, kdaj ste v Ljutomeru – kričite in kričite in kričite, pa nihče ne sliši vaših krikov.

Trojanski konj neoliberalizma

Geoffrey Hinton, tako imenovani boter umetne inteligence, je zapustil podjetje Google, da bi lahko brez omejitev spregovoril o nevarnosti tehnologije, ki jo je pomagal ustvariti. Šestinsedemdesetletni znanstvenik, ki se z umetno inteligenco ukvarja že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je namreč pred dobrim desetletjem (skupaj z dvema študentoma) razvil temelje nevronskih mrež, ki danes poganjajo sisteme generativne umetne inteligence, zdaj pa svoje življenjsko delo obžaluje. Pravi, da scenarij, v katerem ti sistemi prekašajo človeške možgane, ni več stvar daljne prihodnosti, kot je bil prepričan do nedavnega, poudarja pa, da to za človeštvo pomeni eksistenčno tveganje. »Ne poznam primera, v katerem bi manj inteligentne stvari nadzorovale bolj inteligentne, zato nisem ravno optimističen,« je povedal za časnik Guardian.

Solarizacija avtocest

Čeprav je povečanje zmogljivosti obnovljivih virov energije strateška nuja države, številne državne družbe, ki niso iz energetske panoge, vlaganj v sončne elektrarne ne vidijo kot prednostne naloge. Niti Slovenski državni holding kot upravljavec državnih podjetij teh vlaganj od družb ne »zahteva« prednostno. A zdaj se utegne premakniti: odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki je temeljni akt upravljanja državnih podjetij, bo po novem bolj zavezoval državna podjetja, da gradijo obnovljive vire energije na lastnih nepremičninah in na nepremičninah, ki jih upravljajo. Posebej izpostavljena je avtocestna družba Dars.

Vlado Miheljak

7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Dva leva

Komentar / Kolaboracija zdaj

Pa saj to je kot leta 1941! Služiti tuji sili ni svobodna izbira, ampak vsakodnevna zapoved in dolžnost. Le da je takrat, leta ´41, tuja sila okupirala Slovenijo, sedaj pa neka druga okupacijska sila strada in kolje otroke, ženske, civilno prebivalstvo ter ruši nemočno deželo, ki jo je Slovenija končno (!) priznala kot suvereno državo. Priznanje ni precedens. Nismo prvi, ampak 147. na seznamu. In težko je reči, kaj je ob tem bolj šokantno: nediplomatsko in primitivno delovanje izraelskega zunanjega ministra ali odzivanje domačih »kolaborantov«. Sicer pa nevedni Kac očita nepridnim državam in politikom nevednost. Tako je podpredsednici španske vlade Marii Jesus Montero zaradi domnevno nesprejemljivih izjav o osvoboditvi Palestine zabrusil: »Če želi ta nevedna, sovraštva polna posameznica razumeti, za kaj si radikalni islam resnično prizadeva, naj preuči 700 let islamske vladavine v Al Andaluzu v današnji Španiji.« Hja, nevednost pa taka! V Al Andaluzu so imeli Judje in drugi nemuslimani, kljub občasnim sporadičnim pogromom, zaščiten status. Šele leta 1492, po ediktu katoliškega kralja Ferdinanda II. Aragonskega (Fernando el Católico), so ali pokristjanjevali ali izganjali sefardske Jude in ti so bežali tudi v Sarajevo, Beograd in druga balkanska mesta. Zakaj na Balkan? Ker je to območje takrat spadalo v Otomansko cesarstvo, kjer je v nasprotju s katoliškimi državami veljala visoka zaščita drugovercev! A zares zgroženi nismo nad Kacem, ki bo z Netanjahujem in drugimi akterji režima prej ali slej končal pred tribunalom za vojne zločince, ampak nad domačimi »kolaboranti«. Oporekanje in nagajanje procesu priznavanja sta iracionalni v vsakem primeru. A če sledi domislica o posvetovalnem referendumu, ki bi kvečjemu podaljšal proces priznavanja, ne pa ga ustavil, neposrednemu pozivu izraelskega zunanjega ministra in če je naslovnik direktno @JJansaSDS, je to Janšev samomorilski manever, ki mu ni para vse od Depale vasi. Ali se bo to videlo že na evropskih volitvah, bo kmalu jasno. V vsakem primeru je Golobovi koaliciji tokrat uspel dvojni nateg. Najprej je nategnila sebe in šla (zaradi predvolilnega učinka?) v priznanje, kljub temu da se je še malo pred tem priznanju na vse kriplje izmikala. Nato je zvabila na nezaščiteno bojišče še Janšo, ki ne bi, tudi če bi mu uspelo odložiti priznanje, nič pridobil, a je z destruktivnim in predvsem neavtonomnim manevrom na dolgi rok veliko izgubil.

Najslabša lokacija za sežigalnico

Leta 2007 je bila narejena obsežna študija mogočih lokacij za gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Lokacija na Barju, ki jo župan Zoran Janković zdaj razglaša za »najboljšo možno«, je bila takrat na podlagi več deset meril, ki so zajemala prostorske, okoljske, funkcionalne, ekonomske in družbene vidike, prepoznana kot druga najslabša; med 15 lokacijami se je uvrstila na predzadnje, 14. mesto. Kako je torej mogoče, da lokacijo Barje zdaj na občini poudarjajo kot najprimernejšo? Kaj se je spremenilo? Zdi se, da predvsem to, da je v vmesnem času na Barju zrasel Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), v katerega zdaj smeti vozi že 58 občin ali tretjina Slovenije, priznavajo v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (Te-Tol).

O korenčku in palici / Predsednica republike je obiskala romsko naselje

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica. Presenetila je z izbiro besed, kakršnih doslej visoki državniki, ne glede na politični predznak, niso izrekali.

Priznanje Palestine

V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.

Samovoljni župan in Titova ulica

Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.

Je svetnica javne radiotelevizije prestopila mejo?

Voditeljica Rosvita Pesek je v oddaji Odmevi gostila ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor je tekel o razmerah na RTV Slovenija. Intervju je voditeljica vodila s trdo roko, kot je zanjo značilno, kadar se v studiu znajde kakšen politik, ki ji svetovnonazorsko ni najbliže, med vrsticami pa si je privoščila tudi kritiko svetnikov. »Vi govorite, da ste umaknili politiko,« je dejala ministrici. »Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in svetom, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na svet in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?« V tem se je prepoznala ena od svetnic, Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica zaposlenih v svetu, in je zato novinarki (in varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev ter odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž) poslala pismo, v katerem voditeljico obtožuje kršenja programskih standardov in poklicnih meril.

Nagajanje ali poslovni ukrep?

V splošnih knjižnicah si trenutno – od 1. do 17. junija – ne moremo izposoditi e-knjig, čeprav njihova priljubljenost naglo narašča; število izposoj se je v desetletju z 8000 (2013) povzpelo na 300 tisoč (2023). Založba Beletrina je 1. junija namreč ugasnila svoj sistem Biblos, prek katerega smo si e-knjige izposojali doslej. To bi vsekakor storila najpozneje 17. junija, ko bodo javne knjižnice prešle na nov, težko pričakovani sistem izposoje e-knjig COBISS Ela; tega, drugače od Biblosa, ki je projekt zasebne založbe, pripravlja javni zavod IZUM. Poslej bo to torej projekt javnega sektorja, Beletrina pa bo s tem izgubila dolgoletni dober posel, financiran z javnimi sredstvi. Prav v tem bi morali iskati razloge za odklop Biblosa še pred začetkom delovanja sistema COBISS Ela.

Prodaja državnega deleža v vodnogospodarskih podjetjih?

Aprila je javnost, zlasti sindikate, močno razburila zamisel finančnega ministrstva, da bi se družbi Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav v temeljnem dokumentu o upravljanju državnih naložb prekvalificirali iz strateških naložb v pomembne naložbe države. Ta prekvalifikacija bi omogočila, da se delež države v obeh družbah zmanjša do 25 odstotkov plus delnico; zdaj ima država v Pošti stoodstotni delež, v Triglavu pa nadzira 62,7-odstotnega. In čeprav je minister Klemen Boštjančič zatrjeval, da »v ozadju prekvalifikacije niso težnje po prodaji obeh podjetij« in da vsi vse razumemo narobe, je vlada v končnem predlogu vseeno spremenila mnenje in v odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki je zdaj pred poslanci, Pošta in Triglav ostajata med 34 strateškimi naložbami države.

Vrača se Farage

Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.