Pomembne odločitve portugalskega ustavnega sodišča

Portugalsko ustavno sodišče je pred kratkim šestič zavrnilo načrte vlade za zmanjšanje javnih izdatkov. Junija 2012 je presodilo, da zakon, s katerim bi samo javnim uslužbencem odvzeli regres za dopust in božičnico, krši temeljna pravila o enakosti. Med štirimi odločitvami, ki jih je sprejelo leta 2013, je prepoved uvedbe zakona, s katerim bi obdavčili nadomestilo za čas brezposelnosti. Več

Tekstilni delavci ponekod v EU so slabše plačani kot na Kitajskem

Raziskava organizacije Clean Clothes Campaign je pokazala, da so delovni pogoji v desetih vzhodnoevropskih državah, tudi v članicah EU v Romuniji, Bolgariji in na Hrvaškem, v nekaterih primerih slabši kot na Kitajskem in v Indoneziji. Družbe H&M, Zara, Hugo Boss, Adidas in Benetton delavcem, ki jim v Vzhodni Evropi in Turčiji šivajo oblačila, plačujejo zakonsko določeno minimalno plačo, ki je pod mejo revščine, ki jo je določil Evropski odbor za socialne pravice. V raziskavo so bile poleg Romunije, Bolgarije in Hrvaške bile še vključene Bosna in Hercegovina, Makedonija, Slovaška, Ukrajina, Turčija, Gruzija in Moldavija. Več

Politika je glavna grožnja območju evra

Politika ne gospodarstvo je sedaj glavna grožnja dolgoročne vzdržnosti evra. Ker so evroskeptične stranke na evropskih volitvah pobrale veliko glasov volivcev, bo veliko vlad imelo težave pri izvajanju varčevalnih ukrepov in strukturnih reform ali pri izvajanju politike poglabljanja sodelovanja v okviru območja evra. Paul Taylor v komentarju na spletni strani inštituta Friends of Europe piše, da zaradi nasprotovanja Nemčije tudi Evropska centralna banka (ECB) ne bo mogla uvesti dodatnih ukrepov, če bo inflacija ostala nizka. Več

Pretres EU se je šele začel

Po dveh desetletjih nekritične evropske integracije je navdušenje nad povezovanjem zbledelo. Namesto da bi Uniji vladal Bruselj, imajo glavno besedo ponovno predstavniki gospodarskih velesil, ki tvorijo 70 odstotkov evropskega gospodarstva – Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Španije. Evropski socialni model, uveljavljen po drugi svetovni vojni, se je v nekaj letih po začetku krize skoraj razblinil. Več >> Več

Azija bo še letos izrinila Zahodno Evropo z drugega mesta

Študija svetovalne hiše Boston Consulting Group je pokazala, da premoženje ljudi na globalni ravni močno raste – vsaj na papirju. Pri tem se bogastvo na novo deli. V letu 2013 se je globalno premoženje povečalo za 14,6 odstotka na 112 tisoč milijard evrov. Ta rast je bila enkrat višja kot v letu 2012. Ta rast je predvsem posledica razvoja hitrorastočih držav in rasti delnic, ki imajo koristi od poceni denarja, ki ga tiskajo centralne banke. Več

Igra jezikov

Ohranjanje in spoštovanje svojega jezika sta za večino narodov Evropske unije pomembna za obstoj kulture in narodne zavesti. Dejstvo, da vstop države v Evropsko unijo pomeni, da bo njen uradni jezik po novem tudi uradni jezik EU, tako močno olajša odločitev držav za pridružitev in je vsaj na simbolni ravni verjetno eden od odločilnih dejavnikov za obstoj in širitev unije. Več>> Več

Evropa mora izbrati demokracijo

EU se po letošnjih evropskih volitvah nahaja na točki preloma. Sooča se z dvema vprašanjema. Prvo je, kako resno hoče postati bolj demokratična. Drugo je, ali Velika Britanija lahko ostane članica EU. Več

Delež žensk v novi sestavi Evropskega parlamenta le rahlo višji

Delež žensk je v novi sestavi Evropskega parlamenta le za odtenek višji glede na razmerje med poslanci in poslankami v preteklem mandatu, je opozoril Evropski ženski lobi. Po njihovih podatkih bodo v parlamentu ženske zasedale 37 odstotkov sedežev, po evropskih volitvah leta 2009 jih je bilo za odstotno točko manj. Več

Italija prihaja za krmilo EU: Na prvem mestu bo rast

Italija bo julija od Grčije prevzela polletno predsedovanje EU v obdobju institucionalne tranzicije, ki pa je tudi priložnost za spremembe. Prizadevati si namerava za konkretne odgovore na skrbi, ki so jih izrazili Evropejci na volitvah. Prednostna naloga bo rast, je v Bruslju poudaril veleposlanik Italije pri EU Stefano Sannino. Več

EU potrebuje nov program in boljše komuniciranje z ljudmi

Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik luksemburške vlade, čigar Evropska ljudska stranka je dobila največ poslanskih sedežev v novem sklicu Evropskega parlamenta, želi postati nov predsednik Evropske komisije, voditelji držav članic pa niso odločeni, kaj narediti. Pa bi se morali odločiti, kajti odločitev volivcev zahteva hitre odgovore in novo postavitev evropskih prioritet, piše izvedenka organizacije Friends of Europe Shada Islam. Več

Španski Podemos kot alternativa skrajni desnici

Skrb zbujajoč uspeh skrajne desnice v Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem na letošnjih evropskih volitvah naj bi bil posledica glasovanja ljudi proti politiki tradicionalnih strank na levici in desnici. Volivci naj bi s temi glasovi pokazali, da nasprotujejo neoliberalni gospodarski in socialni politiki, ki je privedla do povečanja neenakosti, negotovosti in revščine, zlasti zaradi varčevanja. Drugi razlog za uspeh skrajnih desničarjev naj bi bilo nezaželeno priseljevanje. Več

Veliko bo kompromisov in kravjih kupčij

Evropskemu parlamentu tudi letos ni uspelo pritegniti volivcev, katerih ravnodušnost izhaja iz prepričanja večine državljanov, da je na evropskih volitvah »malo v igri«, saj ne odločajo o sestavi Evropske komisije ne o njeni politiki, v analizi letošnjih volitev navajajo izvedenci bruseljskega inštituta EPC Janis A. Emmanouilidis, Corina Stratulat in Fabian Zuleeg. Več

Merkel: EU ni socialna unija

Tik preden bodo Nemci odšli na evropske volitve, jim je kanclerka Angela Merkel sporočila, da EU ni socialna unija, zato nemška država tujcem, ki so v Nemčiji zgolj zato, da bi našli delo, ne bo izplačevala socialne pomoči, je dejala v pogovoru za Passauer Neue Presse. Njena vlada namerava zato tistim, ki zlorabljajo nemški socialni sistem, preprečiti vnovičen vstop v državo. Več

Miti o vplivu EU oziroma je EU res »ječa narodov«?

Ali 80 odstotkov zakonodaje, ki vplivajo na vsakdanje življenje državljanov, res prihaja iz Bruslja? Na katerih področjih ima EU največ pristojnosti? Kakšno moč ima EU na področju nadzora? To je nekaj vprašanj, na katera odgovarja analiza, ki jo je objavil inštitut Open Europe. Več

Še dobra živila nič več v smeti

89 ton. Toliko je vsako leto hrane, ki konča v smeteh Evropejcev. Fenomenu hočejo zdaj nekatere države članice narediti konec. Kako? Z ukinitvijo zapisa »uporabno najmanj do« na embalažah testenin, riža, čaja, kave in trdih sirov. Več >> Več

Britanski mladi nacionalisti

»Kdo si prizadeva za izbris naše kulture in identitete? Kdo je odgovoren za vse večji dolg Britanije bankam? Kdo je kriv, da ima islam vse večji vpliv v Britaniji? Kdo je odgovoren za masovno, nenadzorovano priseljevanje v Britanijo? Kdo za poneumljanje šolstva? Kdo ruši tradicionalne družine?« se sprašuje podmladek Britanske nacionalne stranke (BNP Youth). Sami niso krivi, pravijo v videu, in s prstom pokažejo na »brezsrčne Jude«, »kulturne marksiste«, »gejevske aktiviste«, »banksterje«, ki s »pravimi« Britanci ravnajo kot z manjšino. Več >> Več

Je v varčnih sijalkah več strupenega živega srebra, kot je dovoljeno?

Varčne sijalke, katerih uporabo je posredno s prepovedjo prodaje klasičnih žarnic predpisala EU, so edini proizvod za široko potrošnjo v EU, ki sme vsebovati zelo strupeno živo srebro. Fizik Georg Steinhauser z univerze Colorado opozarja, da te žarnice utegnejo vsebovati več živega srebra, kot dovoljujejo pravila EU, ker metoda za merjenje, koliko ga vsebujejo, ni zanesljiva. »Čeprav je ta problem moral biti znan, so ga ignorirali,« je dejal za Standard. Svoje pomisleke je lani izrazil že v dokumentarcu Bulb Fiction, sedaj pa je sporno metodo prvič tudi preskusil. Več

EU zaostaja pri pravicah žensk

V Evropskem parlamentu je večji delež žensk, kot jih je v nacionalnih parlamentih držav članic, a feministke zahtevajo radikalne ukrepe in kritizirajo varčevalno politiko, ki jo zahteva EU in najbolj prizadene ženske. Več >> Več

Potrošniki krivi za okoljske spremembe?

Evropejci niso kar sami po sebi krivi za vse večjo potrošnjo, so se prejšnji teden v Bruslju strinjali akademiki, ki so se udeležili konference Francqui. Potreben pa je družbeni preobrat, da bi kontinent dosegel okoljsko vzdržno potrošnjo in proizvodnjo. Prek videoklica je mnenje prispeval tudi komisar za okolje Janez Potočnik. Več >> Več

Poljski se v evroobmočje ne mudi

Svetovalec poljskega premierja Donalda Tuska je dejal, da bi Poljska evro prevzela prej, če mehanizma tečajnih razmerij ne bi bilo. Velja namreč, da lahko država članica EU postane del monetarne unije, šele ko se vključi v mehanizem in se nato tečajna razmerja med njeno nacionalno valuto in evrom dve leti ne spremenijo za več ali manj kot 2,25 odstotka. Tako se država pripravi na članstvo v evroobmočju. Več >> Več

Kandidati naj ne pozabijo na lokalno samoupravo

Predstavniki nemških mest opozarjajo, da je vse več regulative sprejete na ravni EU, kar vse bolj omejuje lokalno samoupravo in načelo subsidiarnosti. To velja predvsem za socialne storitve, bolnišnice, lokalni promet in oskrbo z vodo. Nemška mesta nasprotujejo temu, da bi prek skupnega evropskega trga ukinili suverenost lokalnih skupnosti. Zanje ni sprejemljivo, da bi oskrbo bolnišnic enačili s trgom katerih koli dobrin, da bi morali storitve, ki so sedaj v javni domeni, prepuščati zasebnikom. Več

Kako do informacij o Evropskem parlamentu in evropskih volitvah

V Evropskem parlamentu ugotavljajo, da ljudje premalo poznajo parlament in nasploh delovanje EU. Zato vsem, ki jih to zanima, na spletu ponujajo različne informacije. Več

Parlamentarne službe se požvižgajo na etični kodeks

Tri leta po korupcijski aferi, ki je izbruhnila potem, ko so britanski novinarji, ki so se predstavljali za lobiste, zvabili v past nekatere evropske poslance, med katerimi je bil tudi Slovenec Zoran Thaler, Evropski parlament še ni v celoti uveljavil etičnih pravil, ki so bila sprejeta kot posledica te afere januarja 2012, ugotavljajo nevladne organizacije Friends of the Earth Europe, Corporate Europe Observatory in Lobbycontrol. Več

Direktive, ki so nam spremenile življenje

Potovati, ne da bi morali na mejah carinikom kazati, kaj vse peljemo s sabo. Vpisati se na ljubljansko univerzo, del izpitov opraviti v Parizu in zagovarjati diplomo v Barceloni. Klicati v drugo državo, ne da bi pri tem porabili celo premoženje. In zdraviti se v tujini, pod istimi pogoji in z enakimi pravicami, kot bi se zdravili doma. Vse to se nam danes zdi samoumevno, pa ni. Da je vse to in še več mogoče, gre pripisati članstvu Slovenije v Evropski uniji. Več >> Več

Samo vsak tretji Francoz bi ostal v EU

Študija britanskega inštituta YouGov, ki so jo opravili za časopis Die Welt, je pokazala, da je v Franciji več nasprotnikov EU kot v Veliki Britaniji. V Veliki Britaniji bi 39 odstotkov volivcev na referendumu glasovalo za to, da bi država ostala v EU, 38 odstotkov bi jih glasovalo za izstop iz EU. V Franciji bi za to, da bi država ostala v EU glasovalo le 34 odstotkov vprašanih. Več

Dve službi na Evropskem računskem sodišču

Evropsko računsko sodišče je objavilo razpisa za novi delovni mesti na področju komuniciranja z javnostmi ter medinstitucionalnih odnosov. Na oba razpisa se lahko prijavijo kandidati iz vseh 28 članic EU. Rok za prijavo na oba razpisa je ponedeljek, 26. maj, do 17. ure. Več

Vse več antisemitizma in rasizma na Poljskem

Poljska bo evropskim neonacistom v prihodnjih mesecih kar dva krat zagotovila velik oder. Junija in julija sta namreč še na neznanem kraju predvidena glasbena festivala s skrajno desničarskimi glasbenimi skupinami, opozarja Die Zeit. Več

Prvi resni spopad kandidatov ne zanima volivcev

Nikoli doslej kandidati na evropskih volitvah niso vodili tako aktivne volilne kampanje kot letos, toda večina volivcev se za to ne zmeni. Kandidati prvič potujejo po državah in volivce prepričujejo: »Poglejte nas, Evropa ima obraze«. Več

Pravice delavcev: Evropska komisija razočarala

Zaposlitve na klic (zero-hour contracts), deloma primerljive s slovenskim delom prek avtorske pogodbe, so v Veliki Britaniji trikrat bolj razširjene, kot so predvidevale oblasti. Že 1,4 milijona Britancev je »zaposlenih« na tak način, kar je spodbudilo pozive Evropski komisiji, naj ponudi boljšo zaščito za delavce, ki se izkoriščanju sami ne morejo upreti. Več >> Več

Kako je treba peči pico, je predpisala EU

Pred evropskimi volitvami so v Bruslju spet oživili parole o zmanjšanju evropske birokracije. Tokratno geslo je: Evropa naj se briga le za velike stvari, podrobnosti naj urejajo države članice. Za državljane je to pomembno, saj jih po rezultatih ene od raziskav sodeč petina EU povezuje predvsem s predpisi in pravili. Več