21. 6. 2024 | Mladina 25 | Komentar
Propadanje kulturnega spomenika
Kako je lahko prišlo do tega, da smo sredi na videz cvetočega mesta priča propadanju kulturnega spomenika in velikanskim težavam šole, ki deluje v njem in v kateri se je verjetno šolalo največje število Prešernovih nagrajencev?
Spopad še traja: protest dijakov in profesorjev proti preselitvi šole januarja 2020
© Gašper Lešnik
V središču Ljubljane imamo spomenik. Državljani Slovenije ga imamo v lasti 52 odstotkov, v našem imenu pa z njim upravlja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Tisti, ki stanujemo v Ljubljani, imamo v lasti še preostalih 48 odstotkov spomenika; v našem imenu ga upravlja mestna uprava. A ker je Ljubljana tudi del države, imamo torej državljani v lasti celoten spomenik. Spomenik, ki vidno in nezadržno propada.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Po pooblastilu Festivala Ljubljana, odvetniška pisarna Senica & partnerji, d.o.o. Uroš Čop, partner in direktor
Propadanje kulturnega spomenika
Direktor Festivala Ljubljana, g. Darko Brlek, ni avtor rešitve nove strehe nad Poletnim gledališčem v Križankah, kot to tendenciozno namiguje g. Vehovar, ko mu neutemeljeno očita ozko razumevanje kulture in nespoštljiv odnos do kulturnega spomenika. Rešitev za porušeno streho je so-zasnoval arhitekt in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, g. Več