Komu in čemu bi bila namenjena zakonska omejitev rabe telefonov v šolah?

Prejšnji teden je Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj predlagal peticijo za zakonsko omejitev rabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v Sloveniji. Marsikje po svetu podobne pobude že obstajajo, v nekaterih šolah so prepoved telefonov že uvedli, a na zelo različne načine; na trši način, da telefona sploh ni dovoljeno prinesti v šolo, ali mehkeje, ko otrok s telefonom lahko pride v šolo, vendar ga ob vstopu odloži in nato prevzame po pouku ali ga celo ima pri sebi v razredu, vendar izključenega in pospravljenega v žepu ali šolski torbi. Podobne režime upravljanja osebnih telefonov v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, predvsem tiste mehkejše, je leta 2022 zaznala tudi slovenska raziskava Medijski repertoarji mladih, v kateri je 90 odstotkov učenk in učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol poročalo, da raba telefona med poukom ni dovoljena, večinoma (88 odstotkov) niti med odmori. Prav tako raba telefonov med poukom ni dovoljena na srednjih šolah, o čemer poroča 80 odstotkov dijakov in dijakinj, a je tam večinoma (86 odstotkov) dovoljena med odmori.

Lekcije nemških volitev

Potem ko je lani novembra na ameriških volitvah zmagal Donald Trump in je za nameček padla še nemška levosredinska vlada, je marsikomu bržkone zastal dih. To stanje suspenza se je pri mnogih vleklo do prejšnje nedelje, ko so v Nemčiji potekale predčasne volitve, na katerih sta se potrdili obe glavni predvolilni napovedi: zmaga krščanske unije (CDU-CSU) in krepitev neofašistične Alternative za Nemčijo (AfD).