Dobri vojak Švejk

Dobri vojak Švejk je češki "Sancho Kihot". Oproda in vitez obenem ...

Najprej pohvala založbi, ki je po dolgoletni "švejko-suši" na slovenskem knjižnem trgu zares prijetno presenetila. Le in zares škoda pa je - in to predvsem za nove generacije bralcev - da delo ni izšlo v celoti, pa naj je izgovor založnika zakaj ne še tako dobro argumentiran z uradnim mnenjem literarnih strokovnjakov, ki zatrjujejo (po pisateljevi smrti je roman dokončal prijatelj Karel Vanek; in njegova "končnica" v pričujoči izdaji tudi umanjka) da njegovo nadaljevanje skoraj v ničemer ne dosega nedokončane predloge. Ampak, navsezadnje gre le za svetovno klasiko, ki potencialnega bralca lahko prepriča samo kot - celota. In tudi Vanekove zgodbe (na zgodbah pa roman pravzaprav tudi temelji) so, kar se bralnega užitka zadeva, prav tako domiselne, ostre, cinične etc. kot Haškove. Sicer pa je bil s Švejkom v našem podalpskem prostoru, preprosto povedano, vseskozi hudič. Knjižnih izdaj je bilo za naše razmere naravnost ogromno, prva je izšla že daljnega 1928. leta (t.j. slabih pet let po pisateljevi smrti, op.p.), tej pa je, do pričujoče, sledilo kar šest povojnih izdaj (1951, 1952, 1962, 1966, 1982, 1992), vendar se je bilo kljub temu izredno težko dokopati do njih. Skratka, tisti ki se niso pravega leta znašli na pravemem mestu, so si Švejkove dogodivščine tako lahko samo sposodili v knjižnicah, medtem ko so bile knjige v antikvariatih štete in (o)cenjene! kot rariteta, v knjigarnah pa je o njih pričal samo še lep spomin.

In kako je temu dobrohotnemu debelušnemu češkemu junaku sploh uspel met, da se je preprosto kar udomačil v naši, slovenski zavesti? Hja, odgovor na zastavljeno vprašanje se skriva v sami vsebini romana. In zato, prosto po Švejku, le hop in lop po njem.

Opomba: literarna dobričina Josef Švejk je ime in priimek "povzel" po tedanjem uglednem poslancu ...