Poročila se bova

Psihiater, škof, senior in novinarka o dejanju poroke.

Kateremu bralcu je knjiga namenjena? Vsekakor ne temu, ki se je sklenil poročiti, pa bi jo morda prelistal za poročno popotnico. Zna se namreč še premisliti, zakaj Košiček poseje uvod s serijo opozoril in dvomov, ali je izbranec sploh primeren za partnerja v ljubezni. Erotofobi, erotomanke, mamini sinovi in očetove hčerkice bodo odnos slej ko prej spremenili v pekel. To je zatorej prej delo, ki odvrača od skoka v poroko. Namesto tega ponudi pozitivni test: par naj najprej poskusno zaživi eno leto na svojem, daleč od staršev in jasno na svoj račun.

Škof Kvas predstavi poroko kajpak kot sveti zakrament, v katerem poročenca povabita v svoj zakon še Boga kot prijatelja. Strukturno dober argument: namesto da bi se žolčno prepiral z zakoncem, vzame človek time-out in se pogovori z Bogom.

Evangeličan Erniša ni tako zgovoren z besedami, ko pa zanj govori že adut modernosti svoje cerkve. Ta sicer nasprotuje abortusu, toda sprejema tako predzakonsko spolnost, kontracepcijo kot tudi ločitev.

Če prvi trije pisci razmišljajo o vsebinskih dimenzijah razmerja med poročenimi, pa novinarka Legatova podaja vsemogoče pojavne oblike poročnih slovesnosti, izbire krajev, oblek, vabil ...

Knjiga, ki je zastavljena kot darilo za ženine in neveste, napisana pa v življenjski premislek samcem.