Čustvena inteligenca na delovnem mestu

Po Čustveni inteligenci, Čustveni inteligenci otrok in Merjenju čustvene inteligenceše ena različica istoimenske modne muhe.

Tokratno delo je pisano kot priročnik za podjetnike. Čustveno inteligenco namreč razume kot sposobnost vodilnih, da na sodelavce vplivajo tako, da bodo kar najbolj učinkoviti in s tem dvignili profit svojih podjetij.

Če je doslej veljalo, da je dobra delavna klima urejen hierarhični odnos, v katerem imajo predpostavljeni izjemen občutek za zaznavanje kvalitet podrejenih, Goleman ponuja vratolomni obrat. Kot pozitivni stres, ki bo razbil dolgočasje na delovnem mestu, ponuja čustveni izbruh šefa, ki si vsakič najde žrtev, katero divje ozmerja.

Sama knjiga je pisana tehnično svetovalsko, vse drugače kot dela Kako postati milijonar, ki nizajo prepričljive zgodbe posameznikov, ki so uspeli iz nič. V njej najdemo npr. enostransko temo "Druženje oblikuje možgane". Resnica, ki je sicer poznana vsaj od Platonovih dialogov dalje. Kako pa jo razdela Goleman? Pravi takole: ključen je neokorteks, ta pa se med primati povečuje v sorazmerju z velikostjo skupnosti. Banalno: v čim večji skupnosti živiš, tem bolj boš razvil družbeno inteligenco, saj se boš naučil prilagajati in odreagirati na širok spekter posameznikov. Tu bi zdaj pričakovali različne dokaze in zglede, namesto tega pa nekaj splošnih besed o delovanju živčkov in pa konkretnejše pojasnilo skupinske dinamike, po kateri nas možganski krogotok obvesti, koga v dvigalu moramo pozdraviti in koga ne.

Čisti zgled prodajanja megle, zavite v celofan lepo zvenečega pojma čustvene inteligence.