Medmavričje

"Danes je v meni čudna ljubezen/ in čutim jo na čisto poseben način/ prisotna je v sobi kot nekakšna vseobsegajoča vročica iz blazin"

Navedeni verzi po moje plastično ponazarjajo Krajnčevo pesnjenje. Medmaričje je očitno stanje med dvema mavricama, dvema optimuma. Ne gre za kako silno muko, čeprav se tudi kaj takega omenja, ampak je v ozadju ali ospredju, če že hočete, predvsem pesnikova želja in tudi sposobnost pesniti. - V oči pa najprej in tudi nepozabno pade oblika in velikost te zbirke. Še najopaznejši in tudi lep, cortkan, je izredno majhen in ličen tisk. Ki ga sicer zmoremo še mi, ki imamo bolj krtove oči.

Če smo sicer navajeni, da pišemo v dvanajstki, se bomo tu morali spopasti z osemko, v kateri so pesmi, ali celo s šestko, v kateri so odtisnjeni polstranski biblio- in biografski podatki. Pesnik je celjski absolvent ljubljanske primerjalne in mariborske nemščine. Zadnjih nekaj let je tudi kantavtor in ima za sabo že kaseto in cedejko. Ta knjiga kljub relativni anonimnosti pesnika sploh ni prvenec, ampak je reci in piši že njegova sedma zbirka. Sicer je objavljal tudi v Mentorju. Če sem prav razumel, doslej tudi še nobena njegova knjiga ni bila samozaložba. Ta je izšla pri fantomskem društvu, ki se imenuje po Štempiharju, razbojniku in veseljaku, ki ga je kot zanimiv literarni lik - če me spomin ne vara - priporočal že Levstik. Krajnc je svoje pesmi razdelil v nekaj rimanh ciklov. V Jambskih jutrih so sami soneti, v običajnem jambskem enajstercu in z italijanskimi, španskimi ali francoskimi rimami. V običajnem jeziku so v izteku soneta rime različno oklepajoče ali zaporedne.

To pa je samo navidezna in bohotna raznorodnost, saj so rime preveč tavtološke, sinkretične in homonimne. Glagolska beseda se običajno rima z glagolsko, namesto s samostalniško in obratno, ne pa navzkrižno. Saj veste: način-blazin, ne pa recimo:način-trpim Ne bi hotel izzveneti šolmoštrsko in zafrkljivo komparativistično, toda žal so takšni časi, da je samo navdih, če je še tako plamteč, premalo. Treba bo preštudirati še kakega Lotmana in Tinjanova. Priporočam!