Bralec

Roman, ki kar pogoltne bralca.

Petnajstletni dijak se zaljubi v šestintridesetletno kondukterko tramvaja. Njuna zveza je skrivnost za druge, a ona dva sta skrivnost za drug drugega. Najprej ona, ki si kot hotnica privošči celo užitek, da ji mladenič prebira drame in romane. Ko zazna, da njemu ugaša strast, ona preprosto izgine.

Pet let kasneje on kot študent prava prisostvuje procesu zoper esesovke v taborišču smrti. Glavna obtoženka je ona. Izkaže se, da si je mlade taboriščnice izbirala za ljubice, ki so ji pri tem prebirale še svetovno literaturo, na koncu pa jih je vseeno odpošiljala po nalogu iz lagerja, kjer so jih nacistični oddelki eksekuirali. Krucialni dokaz zoper njo je taboriščno poročilo, ki mu najprej zanika avtorstvu, po prihodu grafologa, pa se premisli in prizna. - Tedaj on doume. Sram jo je, da bi priznala, da je nepismena. Raje sprejme dosmrtno ječo kot nekajletno keho. Tu se vrne v odnos on. Doma prebira na glas Odisejado, Schillerja, tragedije..., jih snema na kasete in poišilja v kaznilnico. Po nekaj letih mu pade v roke sad: njeno pismo, okorne pisave. Čez nekaj let še eno, tokrat že izoblikovanih črk. Zdaj mu piše ona, a on ostaja le tajanstveni bralec. Po osemnajstih letih se igra razplete: od upravnice zapora prejme pisanje, v katerem mu sporoča, da bo ona predčasno odpuščena. Od tod razplet vreden Sofoklesa.

Knjiga, ki osvaja bralce. Izraelske zaradi holokavsta, rabljev, ki so bili v taboriščih le v službi, ameriške zaradi teme čustvene zlorabe dečka, evropske zaradi fatalne ljubezenske zgodbe.