Kako reči ne brez občutka krivde

Kako se s preprosto enozložnico rešiti dolgotrajnih neprijetnosti.

Človek je po vzgoji kooperativen in poskuša pomagati tovarišu v nejevolji. V naravi bližnjih, prijateljev, sorodnikov, otrok, partnerjev, sosedov in podobnih pa je vgrajen spontani refleks izkoriščanja. Skratka, kako sobivati z ljudmi, da zaradi uslužnosti ne pozabimo nase ali se znajdemo v neprijetni koži.

Priročnik prijaznih, a odločnih nejev ni grajen kot berlinski zid, ki bi prepovedoval kakršnokoli pomoč ali prilagoditev. Je bolj pomagalo, ki bralca vodi k razmisleku, da pri vsaki odločitvi obstajata enakovredna: da in ne.

V gostilni vam natakar postreže z razkuhano zelenjavo. "Lahko prosite, da mi pripravijo nov krožnik, samo malce oparjene zelenjave?"

Klepetulja vam visi za vratom."Rada bi še klepetala, pa se mi mudi."

Na obisku vas posiljujejo s hrano. "Jemljite male zalogaje, da boste potem lahko zganjali veliko hrupa, ko boste prosili, če lahko dobite še."

Sami izgovori niso nanizani eden za drugim glede na rasistične pripombe, posojanje denarja, izognitve obisku, namišljenemu bolniku, električarskemu mojstru, zdravniku, šefu, ženi, tistim, ki vas ponižujejo etc. Postavljeni so kot finalne rešitve podrobno opisanih neugodnih psiho razmerij.

Čtivo, ki presega priročniške banalnosti.