Rihard Jakopič - umetnik in strateg
*cf., Ljubljana 2002, 3.000 SIT
Študija, ki pojasnjuje, od kod vse izvira veliki Jakopičev uspeh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Študija, ki pojasnjuje, od kod vse izvira veliki Jakopičev uspeh.
V svoji visoki starosti je ta mož že sam po sebi utelešal največjega umetnika na Slovenskem. Bilo je dovolj, da ga je človek videl na cesti - in že je vedel, da ima pred seboj najmanj lokalnega Mojzesa.
Zakaj med številnimi slikarskimi mojstri prav Jakopič? Le zavoljo njegovih slikarij? Nak. Rihard je bil preračunljiv strateg. Osnoval je umetniško društvo "Sava", ki mu je načeloval in skrbel za razstave. Ko je torej s tovariši impresionisti razstavljal l. 1904 na Dunaju, je spretno zaigral na strune slovenske majhnosti. Iz golega dejstva, da jih je sprejela prestolnica, je doma sfabriciral kolosalen uspeh. In v duhu samopromocije so savani gostovali, kamor so jih vabili; na njihovo žalost sicer največ na manj cenjenem jugovzhodu.
A poleg slikanja in vodenja skupine "Sava" je mojster ustanovil še svojo slikarsko šolo, predvsem pa postavil svoj lastni paviljon, v katerem je imel prodajne razstave slovenskih slikarjev, kajpak s samim seboj na prvem mestu.
Toda, njegova samohvala se tu ne konča: vseskozi je bil tudi ocenjevalec in zgodovinar umetnosti, ki je zmanjševal veličine predhodnikov (bratov Šubic, Ažbeta, Kobilice...) in krnil talente naslednikov, ki jih je vešče opisoval kot bogato obdarjene, a še ne dozorele; tako sta se po njegovem kvatrocentrično spakovala brata Kralj.
Jakopičevo veličino je poudarjalo še posebej razkošno življenje - bival je v celotnem nadstropju palače na Novem trgu - in čut za nabiranje časti in privilegijev. Potem ko so mu mestne in finančne oblasti plačevale lepe novce za njegove umotvore, si je kot prvi umislil, da sta mu mestna in banska uprava začeli plačevati še najemnino za palačo in mu posebej dodelili umetniško penzijo.
Pronicljivo delo, ki pokaže, da je za božansko avro umetnika natančno preračunana strategija uspeha.