Aristofan: Praznovalke Tezmoforij; Žabe

Dve komediji starogrškega avtorja, ki sta bili prvič uprizorjeni v letih 411 in 405 pred našim štetjem.

Ali ima humor rok trajanja? So 2.500 let stare ironije še danes ironične modernemu Slovencu?

Teksta sta vsekakor bralna pustolovščina, za katero pa je minimalni pogoj komičnosti poznavanje grške mitologije. Humor namreč ne obstaja sam po sebi, ampak šele kot obrat kanona.

Skratka, če enkrat pademo v besedilo, najdevamo širok spekter humornega. Od skatološkega humorja, ki je danes rezerviran za otroke, ko uživajo nad omembo človeških izločkov, do ironije, ko si žalujoči na grobu namesto lase puli raje dlake iz zadnjice, pa prav do iskrivosti črnega humorja. Dioniz, ki ima opravek v kraljestvu mrtvih, se obrne na truplo, ki ga peljejo pogrebci.

Dioniz: "Hej ti, tebi pravim, ti Mrtvak. Človek, bi nesel mojo prtljago v Had?"
Truplo: "Boš plačal dve drahmi?"
Dioniz: "Ljubi bog, manj."
Truplo (nosačem): "Kar naprej, na pot!"
Dioniz: "Ti vražič, počakaj, da se dogovoriva, vzemi devet obolov."
Truplo: "Rajši oživim."

A Aristofan je po svoje celo bolj tragikomičen danes kot v atenskem času. Na gledališkem tekmovanju je za uprizorjene "Žabe" pobral prvo nagrado. - Posestvo na Siciliji, dva sužnja, doprsni kip na agori? Nak, za zmago je prejel skoraj nepojmljivo čast - pravico do vnovične uprizoritve!