Robert Brus: Drevesne vrste na Slovenskem

Obsežen leksikon, ki predstavlja 186 drevesnih vrst: 71 samoniklih in 115 od drugod prinesenih.

Skratka, državljanstvo v priročniku ima vsako drevo, ki je zraslo nad 5 metrov, ne glede koliko let, desetletij, stoletij ali celo tisočletij raste na slovenski zemlji. Tisočletij? - Ja, koprivovec živi do 2.000 let, medtem ko je morda najstarejše drevo nas Slovenskem macesen pri Mali Pišnici s starostjo 1.000 let; še živeči sodobnik Brižinskih spomenikov.

Avtor gradi leksikon po botaničnih lastnostih, po krajevnih razširjenostih, konkretnih domovanjih v Sloveniji, uporabnosti, izjemnostih, podobnostih in zanimivostih.

Beli topol je lahko sodobno terapevtsko drevo v mestih, saj njegovi puhasti listi vežejo nase veliko količino prahu. Iz breze lahko v sili dobimo drevesni sok, ga pustimo fermentirati in pred nami je alkoholna pijača. Les drevesa brek, brekovina torej, je tako iskan na trgu, da ga prodajajo na licitacijah. Nekaterim so slavna obdobja že minila; tisa je bila čislana zaradi redke lastnosti, da je hkrati izjemno trdna in elastična, in iz nje so njega dni izdelovali bojne loke, ščite in kopja. Rešeljika, ki jo je najti pri Kobjeglavi, je tako prijetno dišeča, da so jo uporabljali za cevko pri pipi. Breskev je resda sadno drevo s sočnimi plodovi, a tudi s strupenim semenom, ki so ga v starem Egiptu uporabljali za usmrčevanje.

Svet dreves je paralelni svet. V njem najdemo podobe tulipanov v obliki cvetov, ki se bohotijo po tulipanovcu. Kot poslednji mohikanci se dvigajo vsega štiri na Slovenskem registrirana drevesa oplutnika, pripovedovalka mitov je pavlonija, izjemno popularna na Japonskem, kjer ob rojstvu deklice posadijo to drevo, ob njeni poroki pa ga posekajo in iz njega naredijo skrinjo za poročno balo. Naravni junak zoper zlo malarije je modri evkalipt, ki ga sadijo po močvirjih; z nenasitnimi koreninami izsušuje vodnata tla, s hlapi eteričnih olj pa preganja komarje. V letih pomanjkanja dobi vrednost rogovilar, katerega plodove uporabljajo za izdelovanje mila, semena pa so pražili in potem iz njih kuhali kavni nadomestek. Čičimak danes kdo pozna po njegovih sadnih plodovih, Valvasor pa je zabeležil, da si brez njega ni bilo moč zamisliti potovanj: iz debelejših vej so si namreč popotniki napravili gorjačo. Namesto bodečih žic služi trnata aralija, ki jo posadijo kot neprehodno ograjo. Prirodni gasilec je trokrpi javor, ki ga zasajajo v protipožarnih pasovih med iglavci. Pravi velikan pa mamutovec pri Pišecah, kateremu so že pred 20 leti izmerili 50 višinskih metrov.

Knjiga, ki sega prek botanične publike.