Goran Petrović: Trgovinica 'Pri srečni roki'

Roman srbskega pisatelja kot himna bralcu.

Delo ni realistično, tudi ne opisuje stanje duha po razpadu nekdanje Jugoslavije, še manj pa se vživlja v like, ki jih prinaša sodobnost. Njegovi junaki kapljajo eden za drugim, so iz drugih časov, druži pa jih povezanost prek branja - iste knjige. Pri njem se dogaja ljubezen tako, da parček prebira vsak svoj izvod istega dela. Mož, ki v ženi ne najde strasti do njega, jo prevzgaja tako, da vsako popoldne sedeta z isto knjigo in jo prebirata na istih straneh. Dva, ki ju usoda vrže na različna konca sveta, se dnevno najdevata v najljubšem romanu ...

Navzlic ponavljanju podobnega principa pa avtor ne prepusti knjige esejističnim zgodbicam, ampak drži roman kot celoto, kot zgodbo, ki ji nenehno sledimo. Soroden je Schlinkovemu ljubezenskemu romanu Bralec in romanu Madame poljskega pisatelja Libera. Pripoveduje o človeških pretanjenostih: tako prikazuje like, ki so intelektualni in čustveni posebneži, ki se ne znajdejo v običajnih načinih komuniciranja. Vsi pa posedujejo voljo in veselje do branja, učenja jezikov, uživanja v besedah. Eden celo od ljudi odkupuje neznane arhaizme, narečne izraze, pozabljene pojme, opise redkih rastlin ... To je njegova investicija v prihodnost, nikoli ne ve, kdaj jih utegne s pridom uporabiti, četudi se zdijo ta hip nekoristni.

Marsikdaj romani iz takšnih osebnosti družbenega roba napravijo heroje, ki uresničijo sanje svojih mater, če ne kar celega rodu. Tokratni junaki so antijunaki, ne pred ne za njimi ni velikih karier, ne stremijo k osvojitvi olimpa. Pač pa se predajajo ljubeznim, v katerih so originalni in tako domiselni, da presenečajo celo bralca. In ohranjajo frankofonsko tradicijo srbske kraljevine, ki v novi turbo Srbiji deluje že nadrealistično.

Brez humorja in ironije, a nenavadno - roman je izvrsten.