Sven Regener: Gospod Lehmann

Precej ne!vsakdanja štorija, ki se dogaja v Berlinu za časa padca zidu.

No, le kar brez (še kako utemeljenih) skrbi, da bi nas knjiga zavoljo slednjega kakorkoli zamorila, saj tematika zrušitve tega znamenitega, zloveščega zidu in glorifikacija navedenega trenutka vsekakor ni osnovna, ključna poved pričujočega romana. Sam dogodek je sicer resda omenjen, vendar v nič kaj zgodovinski maniri: zgodi se namreč v junakovem vmesnem postanku med popitim osmim in devetim (ter seveda še ducat nadaljnjimi) pivom.

Skratka: Gospod Lehmann je prisrčna, hecno-žalostna pripoved o ne!vsakdanjem vsakdanu malega človeka. Štorija: glavni junak romana je umetniško-filozofsko navdahnjena duša, nočni natakar Frank Lehmann, že dolgo/natančnodeset/letni zahodnonemški priseljenec v boemsko četrt Zahodnega Berlina. In naš Frank - v zadnjem času (... ker se je izvedelo, da bo kmalu dopolnil trideseto leto...) ga vsi nazivajo le z "Ej, ti, gospod Lehmann!", ima - podobno kot imajo njemu nagravžni japiji naphane žepe s sintetičnimi poživili - v izobilju polno naročje ne!vsakdanjih življenjskih zaderik: najprej mu v zgodnjih jutranjih urah, ko se vrača domov, na praznih berlinskih ulicah pot zapre nepredvidljiva pasja mrcina (in šele ko jo, tudi sam že dodobra nakresan, uspe upijaniti z viskijem, šele takrat se pojavi policijska patrulja, le ta pa seveda zaščiti nemočno žival); potem ga z dekletom (da "mula neumna debela" ne bi motila klientale) lastnik vrže iz Mehurja, t.j. (glej citat na str. 120) pedrske gostine; potem ...

Branje, ki je, z eno besedo, v užitek.