Arto Paasilinna: Gozd obešenih lisic

Ponovna izdaja romana, ki je bil prvič preveden že pred 20 leti.

Paasilinna ni samo eden najbolj prevajanih tujih romanopiscev, ampak je predvsem mag pripovedovanja o marginalcih. Junake pobira na smetiščih družbe, rekrutira jih med lopovi, senilneži, samomorilci, brezposelnimi, kurbami, nesrečnimi ločenci, shizofreniki, vmes pa jim blagohotno najde družbo še v kakšnem mačku, lisjaku ali ptiču.

V njegovi pripovedi ni sočutja, ki bi pomilovalo nesrečnike, namesto nje uporablja norost, ki krši zakone, navade in moralne vzorce. Zakaj? Kot orožje upora zoper red na zemlji? Nak, avtor je kreator, na ruševinah nemogočih zakonov in družin ustvarja odnose med tujci, ki jih usoda pahne v isto luknjo, iz katere si potem ustvarjajo nadrealistične svetove. Na primer: polkovnik, tat velikih dimenzij, starka, ki je z mačkom odtavala iz doma onemoglih in dve dami na klic. Seveda pa abnormalnosti lahko bivajo daleč stran od civilizacije, za kar so idealni širni finski gozdovi. Ki pa ne funkcionirajo v svoji bukoliki, temveč le kot odmaknjeni poligon za ustvarjanje kdaj nedoumljivih človeških odnosov.

Značilnost pisateljevega stila je neprestana fluidnost: odnosi in okolja se nenehno razvijajo, razbijajo in razhajajo. Zato tudi nobena njegova nova knjiga ne učinkuje kot ponovitev.

Paasilinna je Šeherezada moderne dobe.