Lucij Anej Seneka: Pisma prijatelju Luciliju

124 pisem rimskega pesnika in filozofa na skoraj 600 straneh.

To niso osebna pisma, ki bi pripovedovala o drobnih vsakdanjostih. So bolj eseji, ki se danes berejo, kot da so naslovljeni neposredno na bralca.

Za zadovoljno branje je potrebna prava mera. Kdor bo hitel in bo goltal besedila enega za drugim, se bo počutil jalovo. Seneka je namreč sogovornik, ki poslušalcu ne nalaga spoznanj enega na drugega, zakaj ponuja mu jih v premislek. Recimo misel: "Nič me ne more veseliti, pa naj je še tako izvrstno in koristno, če naj to vem edinole jaz. Če bi se mi modrost ponujala s takšnim pogojem, da jo moram držati zaprto in je nikomur izdati, bi jo odklonil: nobena posest ni prijetna brez družabnika." Antični filozof tu razkriva dvojno skrivnost užitka v študiju: ko se duh najprej vzradosti, ko mu uspeva spoznati objekt premisleka, potem pa še vdrugo, ko pomisli, kako bo svoje vedenje širil naprej.

Lucij Anej piše hvalnico razumu kot največjemu bogastvu, ki ga ne ogrozi niti obrat usode, ki ga zapelje v revščino, ne teror oblasti. Njegov prvi aksiom je borba zoper strah: "Človek nima nič od življenja, če se boji pomanjkanja, bolezni ali nasilja mogočnikov."

Lahko reči, kako pa doseči? Odgovor je vaja: "Nekaj dni se zadovolji z najpreprostejšo in najcenejšo hrano in bodi oblečen v raskavo obleko." A to ni pot a la beraški meniški red, uporabna je celo za bogataša: "Bolj brezskrbno bomo bogateli, če bomo vedeli, kako ni prav nič težko biti revež (...) nihče ne uživa dobrine, če je zanjo v skrbeh." Seneka je konkurenčen tudi krščanstvu, ki težke izgube interpretira kot božjo preizkušnjo, kot "darilo" Boga. "Pri Herkulu, ko bi utrpel največjo izgubo od vseh, namreč izgubo prijatelja, bi se moral truditi, da bi bolj vesel tega, kar si imel, kakor da se žalostiš, ker si to izgubil. (...) mar s prijateljem pokopavaš prijateljstvo? In čemu žaluješ, da si ga izgubil, če to, da si ga imel, nima vrednosti?"

A filozofija Seneke ni dociranje ex cathedra, mož je namreč živel polno življenje in odšel dosledno v ravnodušno smrt pod trinoškim cesarjem Neronom.