Wladimir Kaminer: Ruski disko

Serija ironičnih kratkih zgodb o Rusih, ki so se po zlomu komunizma naselili v Berlinu.

Emigracija, kot prestop meje med dvema različnima svetovoma, je že sama po sebi romaneskna. Kaminer ni izbral boleče perspektive, ki bi risala mizerijo in ponižanja, ki jih prišlek prenaša, da bi na koncu zaživel v boljšem materialnem standardu. Njegov pogled je hudomušen. Naj si obdeluje univerzitetnega profesorja, ki je v Moskvi predaval predmet "Vzgoja mladine v socialistični družbi", v postsocialistični eri pa je končal kot vzgojitelj v ruskem otroškem vrtcu v Berlinu, arheologa, ki se je prekvalificiral v krojača, ki na bolšjaku kupuje poceni stare cunje, jih para in iz njih izdeluje navihana oblačilca, ali pa slavista, ki pomiva posodo v eksotični restavraciji.

Tu ni malomeščanske morale, ki bi jo stiskalo zaradi izgube ugleda po padcu na družbeni lestvici, namesto nje dominira prvinska človeška iznajdljivost. Če si videl, da je pločevinka piva v kiosku stala pol marke, si jih pač nakupil za nahrbtnik in jih na ulici prodajal turistom na železniški postaji po trojni ceni. Običajna predstava emigrantskih priložnosti se ustavi pri šoferjih taksijev, fizikalcih in prostitutkah, pisatelj pa postreže še z boemskim spektrom: statisti v spektakelskem filmu o borbi za Stalingrad, zasebni učitelji ruščine, šamani, kiparji, pisci turističnih vodičev za bogate ruske turiste ...

A ta prekupčevalska pamet se ne ustavi pri predmetih, avtor na enak način riše nenadna in bizarna tovarištva, ki jih sklepajo z drugimi emigranti in tudi s staroselci. Mala parodija so medkulturni šoki: ko ruski mladec razkazuje mami mestne značilnosti, jo zapelje tudi v gej klub, kjer je gospa ob sapo, ko ugleda, kako mu maha v pozdrav njegov nemški davčni svetovalec, ki se koplje v objemu svojega mačota.

Skratka, knjiga s cinično kritiko na nemški red in z avtoironijo na račun ruskih emigrantov.