Diego Armando Maradona: El Diego

Biografija enega največjih in hkrati najbolj odtrganih športnikov vseh časov. Maradona v svoji knjigi opisuje vse, kar se mu je zgodilo v življenju, in s tem seveda misli v glavnem na nogomet, v vseh njegovih pojavnih oblikah. Maradona je najobetavnejši pionirček, največji mladinski talent, potem najboljši nogometaš osemdesetih let (kot v Bassovi Nepremagljivi enajsterici) in nazadnje ostareli in s kokainom prepojeni tečnež. Maradona je prehitro obogateli revež iz siromašnega predmestja, Maradona je človek dobrega srca, ki skrbi za revne in bolne. Maradona je kreten, ki razbija pokale in se pretepa, Maradona je velik prijatelj dobrih nogometašev in velik sovražnik nogometnih funkcionarjev, ki se igrajo z njegovo kariero in denarjem. Maradona ljubi Boga in sovraži papeža. Maradona ne mara nogometnega politika Seppa Blatterja in ceni komunista Fidela Castra. Maradoni zlomijo nogo, Maradona doseže gol z roko.

Je pa tale biografija pravzaprav zgodovina nogometa v osemdesetih, v času, ko se nogomet iz športa številka ena spremeni v gospodarsko panogo in postane večji od vere, politike, nafte, filma in celo od televizije.

Maradono vodi pot denarja in, OK, nogometne globalizacije iz malih v večje argentinske klube, potem pa jasno v Barcelono in Neapelj. Že prej z Boco Juniors igra na tako rekoč vseh velikih svetovnih stadionih, z argentinsko reprezentanco, ki v njegovih časih (pod njegovo kapetansko taktirko) doseže tudi naslov svetovnega prvaka v Mehiki leta 1986. Po mnenju mnogih je to njegov največji uspeh. Tudi zaradi zadetka z roko, ki ga je dal Angležem v polfinalu.

Morda pa finale biografije niti ni obsežno poglavje o tem prvenstvu, ampak njegove zgode in nezgode v evropskem ligaškem nogometu. Neuspešna etapa v Barceloni, zlomljena noga in prepiri z vodstvom kluba. Potem pa Neapelj, kjer tako rekoč sam reorganizira neugledni Napoli in z njim v Italiji osvoji tako rekoč vse, kar je mogoče osvojiti. In zasluži največ, kar se je takrat dalo zaslužiti. In čeprav je bilo veliko: "Zame so ponujali osem zelencev, zdaj ponujajo toliko za vsakega branilca."

Če gre verjeti Maradonovi zgodbi s kokainom, se je začel drogirati, ko je prestopil iz Boce v Barco, v Evropi, kasneje so ga zaradi tega suspendirali in zaradi kokaina se je tudi zdravil, čeprav sam piše takole: "Sploh pa kokain ni dober za igro - nič nimaš od njega, zavira te, ne daje ti kril ..." Mimogrede, vprašanje ostaja še vedno enako, kdo je večji, Pele ali Maradona, in tudi odgovor je isti, Oblak ali Zahovič. Maradonovi driblingi in njegovo rumeno zasebno življenje ter barvna televizija so naredili nogomet, kakršnega poznamo danes. Knjiga, ki jo boste brez solidnega nogometnega predznanja težko brali.

+ + + +