Vladimir Kos: Petindvajset krivulj japonske četrti

Ne bi si mislila, da me bo navdušila poezija jezuita, slovenskega misijonarja, ki že od sredine petdesetih let preteklega stoletja živi na Japonskem. Kako bi mi bila lahko všeč poezija pesnika, ki zapiše verze "Z mamino ljubeznijo bi rada, da bi Jezus bil srca zaklad, ki Ga nočemo več izgubiti" in podobne lepe oblike katoliške poezije?

Toda čeprav je Vladimir Kos verjetno najvidnejši predstavnik izseljeniške religiozne poezije (velika večina njegovih pesmi je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu), ima njegova poezija dva pola: religioznega in japonskega. In ravno ta je tisti, ki vas prevzame v Petindvajsetih krivuljah japonske četrti.

Japonska lirična tradicija je tako močna, da pusti pečat na vsakem senzibilnem poetu, ki pride v stik z njo. Eksotika haikuja, tanka in renga, pretanjeni opisi češenj in oblakov. Nekaj, kar je evropskemu literarnemu svetu tako tuje, kot je našemu okusu pica z ananasom. Pa vendar ...Vladimir Kos je japonske lirske oblike v letih svojega prebivanja tam povzel v potankosti ter jih prenesel v slovenščino. Petindvajset črk, petindvajset miniatur, petindvajset fotografij, petindvajset opomb o japonskem življenju. Vse to vas posrka v neki drug daljni svet. Denimo D za "dež, dež, dež od maja do junija in julija; za dež najplodnejših spominov ..." In naprej: "Riž s skodelicami žil nabreklih v steklo srka srebrnino, da ne mine kar je res." Majhni detajli življenja v tej četrti se slikajo od krematorija na obali, jeguljarne, pahljače, lutke, neoznačenih grobov ... v mešanici katoliške zagretosti ("V Začetku ni Marx ustvaril neba in zemlje, plešimo obonsko avgustovsko noč! Z Začetka do Zdaj na Veke smo v srcu Boga."); japonske fascinacije z naravo ("Ko ni oblakov straž, ne meglastih, tovornih vlakov, le streh morje, na bregu dalj stoji čakaje Fudži s svetlim cvetom, otrplim v sneg"); in prgišča tipično izseljenske miselnosti ("G za grob, v vrsti neznanim, ob tempeljskem zidu v Dajšimae, na koncu četrti: za grob nepravično ubitih, vrženih v dušo Slovenije.").

Petindvajset krivulj japonske četrti je pravzaprav pretanjen potopis po tokijski severovzhodni predmestni četrti Adači, v kateri živi Vladimir Kos.

+ + + +