Pepe Vasquez: Ritmo de Negros
(CD, Network 2000; distribucija Nika)
Predvsem po zaslugi posrednika iz središča, Davida Byrna, se je širna srenja hlastavcev za godbami seznanila s Suzano Baco. Opozorila je na zabrisane sledi afriške kulture na geografskem območju, ki tudi v godbah ravno ne slovi po "afriškosti", kot si jo predstavlja razvajeno zahodnjaško dete, namreč v obalnih predelih okrog mest Canete in Chincha v današnjem Peruju.. Že to dejstvo ob godbi, ki melodijsko spominja na pan-hispansko različico v Latinski Ameriki s poudarjeno ritmiko, opozarja, da je regija, kjer so (se) zgodovinsko razprostrle tipalke prisilnega dela z elementi kapitalistične produkcije, precej širša od "atlantske". Ko prisluhnemo izvrstni muziki lokalnega popevkarja, že kar perujskega pop zvezdnika, bivšega študenta godbe v Limi, Pepeja Vasqueza, ugotovimo, da so bila bližnja srečanja in trki različnih muzik - kolonov, Indijancev in Afričanov - mnogo bolj gromoglasna. Le da je v njih dinamiko in hkratno stabilnost toliko bolj posegla "latinizirana salsa", kar je v primeru korpulentnega še ne 40-letnika izjemnega, prodornega glasu s spremljevalnimi ženskimi v odgovorih in refrenih, ob bateriji "sposojenih" tolkal, obveznih kitarah in "sintiču", toliko bolj očitno. Če pa dodamo še lokalne iznajdbe, strgalo iz oslove čeljusti quijada de burro, predvsem pa distinktivno leseno škatlo cajon, potem bo držalo, da so sledi in spomin daljše. Vasquez je naredil nekaj komadov, ki jih na veliko preigravajo perujski bendi, priredbo starejše balade, "sambe" Zamba malato, pa naslovno in No Valentin. Ponatis te godbe, ki cvrči na festejos v Limi in po okoliških radijih, Pepeja približuje sodrugom salserom in njih odjemalcev. Kakšne pa bojo prilagoditve, če ne opustitve še distinktivnega sloga, bojo prej pokazale turneje zunaj Peruja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
