28. 5. 2001 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Michel Godard: Castel del Monte
(CD, Enja 2000; na prodaj na Drugi godbi)
Združba se je bila odpravila na famozni apulijski grad, muzicirat gor na grič med grajske stene, kar je uredil lokalni matador in trobentar Pino Minafra. Poklonila se je, vsa prevzeta nad mistiko Castel del Monte, ki ga je ukazal graditi latinski cesar in siciljski kralj Friderik II v 13. stoletju. Drugi glavni krivec, po marsičem pa prvi, je tuboist Michel Godard. Spisek sokrivih pa se daljša: pihalec Gianluigi Trovesi, harmonikar Jean-Louis Matinier, basist Renaud Garcia-Fons, bobnar Pierre Favre in pevki, recitatorki Lucilla Gaelazzi in Linda Bsiri. V kombinacijah igrajo, kar so v slogu starih viž, ritmike, pedal-tona in približevanja izvajalskim konvencijam dognali in si umišljali; tarantele, šakone, ali pa kar mestne ljudske iz zakladnice mediteranske "zamišljene folklore".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 5. 2001 | Mladina 21 | Kultura | Plošča
Združba se je bila odpravila na famozni apulijski grad, muzicirat gor na grič med grajske stene, kar je uredil lokalni matador in trobentar Pino Minafra. Poklonila se je, vsa prevzeta nad mistiko Castel del Monte, ki ga je ukazal graditi latinski cesar in siciljski kralj Friderik II v 13. stoletju. Drugi glavni krivec, po marsičem pa prvi, je tuboist Michel Godard. Spisek sokrivih pa se daljša: pihalec Gianluigi Trovesi, harmonikar Jean-Louis Matinier, basist Renaud Garcia-Fons, bobnar Pierre Favre in pevki, recitatorki Lucilla Gaelazzi in Linda Bsiri. V kombinacijah igrajo, kar so v slogu starih viž, ritmike, pedal-tona in približevanja izvajalskim konvencijam dognali in si umišljali; tarantele, šakone, ali pa kar mestne ljudske iz zakladnice mediteranske "zamišljene folklore".
Osnova je vendarle jazzovsko konkretna, "romanski" muzikanti so vešči v skladanju, improvizaciji, podlaganju in podajanju. Slovesnega patosa med stenami je preveč, šarma vokalistk primerno manj, a zato dobro de, saj sta izvrstni žonglerki. Bsirijeva je kar socialno-zgodovinsko neposredna: "Stari spomini na stara trpljenja so vpisani v kamen." Drugi bolj fantazirajo in čakajo na odmeve. Kraj je nedoumljiv današnji pameti. V skrbno aranžiranih komadih in bolj odprtih pa je Castel del Monte povsem za današnjo rabo. V bistvu so si muzikanti privoščili. Bend s "staro" (z)godbo je takorekoč idealen za festivalsko šminko. Bo vzgib za tukajšnje dvorske muzikante, graščaka Darka, opatinjo Viko in gosposko? Raje ne. Naši Kasteljani so namreč snemali in igrali v osami. Pod "Federicovim" patronstvom so pa gojili žlahtni ars in scientia. Tu pa z novodobnimi ljubljanskimi grajskimi baš ni nobenih povezav.
* * * 1/2
