Regis Gizavo: Samy Olombelo

Eno finejših srečanj z afriškimi godbami v Ljubljani je bilo tisto s kitarskim veščakom z Madagaskarja, D'Garyjem. Njegovo krožno in nadvse perkusivno "jemanje" vzorcev je jemalo sapo in sproti radostilo ob petju s plesalko z ropotuljo. Včasih godba začudujoče vzbuja vtis spontanosti.

A za mirnostjo, prožnostjo muziciranja, glasbenikovo zbranostjo so kilometri igre, nastopov, ki iščejo krasno drobno neusklajenost s publiko. To godbo žene naprej. Harmonikar Regis Gizavo je doma z Madagaskarja. Je profesionalec, ki si z muziciranjem služi kruh, koncertira, hodi na turneje, pozna koncertne dvorane, je vešč studijskih trikov, razpoznava okuse in preference evropskega občinstva. Vsako soočenje s harmonikarsko igro je poseben preskus. Zdi se, da jo do obisti poznamo.

Zven iz meharske škatle je za nas takorekoč glasbena diskriminacijska črta, vsakokratno izkušanje meje tolerance. Samy Olombelo je studijski album meharja, ki je presedlal z diatonične gumbarice in osvojil kromatično. Prva je stalnica na Madagaskarju in v drugih obrobjih. Poznajo jo do obisti. Druga je tehnično čudo, ki terja vnovično vajo. Gizavo zavidljivo obvlada harmonično ritmične figure iz harmonikarske svetovne tradicije, rad vzorči, mehko basira po mnoštvu registrov, a tudi skladno pakira pop pesemce. Te postajajo standard. Zven je domač. Spremljava so bobni, bas in včasih kitara. Harmonika je vnovič na skušnji.

* * * * -