6. 8. 2002 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Edo Maajka: Slušaj mater
Menart, 2002
Edin Osmić je od svojega rojstva na dan JLA leta 1978 do 4. maja 1992 živel v Brčkem, od koder ga je pregnala vojna. Od štirinajstega leta naprej je begunec (medtem je živel v Zadru, ter študiral strojništvo in kriminalistiko), trenutno ustaljen in poročen v Zagrebu. Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu, kjer je v svojem freestyle nastopu bentil čez Njofro in HDZ, ter zato pokasiral bližnje srečanje s tremi narodno zavednimi mladci. Kljub temu je nadaljeval in si pridobil maksimalni rešpekt ulice in interes glasbenih založb. Prvenec je izšel za #1 hiphop label naših krajev, sproducirali so ga trije grandwizardi hrvaške (pa i šire) hiphop scene: Dash, Koolade in Shot, med gosti pa najdemo Stoko, Remi, El Bahatteeja, Nereda, v obliki samplanega monologa iz Nadrealistov pa tudi Đurota. Vse to so podatki, ki zagotavljajo korektno ploščo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 8. 2002 | Mladina 31 | Kultura | Plošča
Edin Osmić je od svojega rojstva na dan JLA leta 1978 do 4. maja 1992 živel v Brčkem, od koder ga je pregnala vojna. Od štirinajstega leta naprej je begunec (medtem je živel v Zadru, ter študiral strojništvo in kriminalistiko), trenutno ustaljen in poročen v Zagrebu. Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu, kjer je v svojem freestyle nastopu bentil čez Njofro in HDZ, ter zato pokasiral bližnje srečanje s tremi narodno zavednimi mladci. Kljub temu je nadaljeval in si pridobil maksimalni rešpekt ulice in interes glasbenih založb. Prvenec je izšel za #1 hiphop label naših krajev, sproducirali so ga trije grandwizardi hrvaške (pa i šire) hiphop scene: Dash, Koolade in Shot, med gosti pa najdemo Stoko, Remi, El Bahatteeja, Nereda, v obliki samplanega monologa iz Nadrealistov pa tudi Đurota. Vse to so podatki, ki zagotavljajo korektno ploščo.
Enormen presežek k omenjeni osnovi pa je kakopak delo Edota, ki povsem upravičeno nosi svoj "maajka" vzdevek. Njegova vizija hiphopa je lokalizirana v najboljšem pomenu besede, v komade namreč vnaša tisti tipični in nezgrešljiv bosanski zajebantski humor, ki smo ga v muziki pogrešali že od frakcijskega razsutja Zabranjenega pušenja naprej. Vse zgodbe, ki jih pove, tudi tiste najbolj tragične in zajebane, opremi vsaj z enim distančnim humornim verzom. In zajebanih štorij na plati Slušaj mater je veliko: o Mahiru in Almi, katerih srečno ljubezen prekine vojna, ona z mamo pobegne k teti, on preplava Savo...ko izve, da je Alma mrtva gre delat v Nemčijo, po sedmih letih se vrne na obisk v Bosno in spozna zmoto: Alma je živa, poročena in drugič noseča; pa tista o švercanju ljudi in Saletovem maščevanju težakom iz otroštva, pa o srečanju z vanzemaljci, ki jih Edo vpraša: Jel imate u vidu davat vize za strance? / Hočete li primit k'o izbjeglice nas Bosance?
Edov kulturni milje so Nadrealisti, Rambo Amadeus, Zabranjeno pušenje, Elvis Kurtović - od njih se je učil poetike in humornega obdelovanja tem, ki so zaznamovale ne samo njega ampak cel prostor: vojna, revščina, brezposelnost, švercarija, mafija, vietnamski sindrom, begunci, iztrganost iz domačega okolja, razpadi družin, uničena otroštva in mladosti. Čeprav že deset let živi med purgerji, je Edo, hvala bogu, ostal Bosanec. Slušaj mater, ker je ena najboljših balkanskih plošč zadnjega desetletja.
* * * * *
