D'kwaschen Retashy: Tak, pa nikak nači!

Lokalci. V vsaki slovenski pokrajini so bendi, ki lahko napolnijo dvorano samo v svoji okolici ali predvsem razturijo na veselicah v svojih občinah. Tako so recimo Zmelkoow šefi na Obali, Zaklonišče prepeva držijo Goriško in Kras, MI2 so najjači na Štajerskem, Ana Pupedan držijo svoj del zgodbe na postonjskem, Dan D ali DMP na Dolenjskem.

Bendi so razen redkih izjem zajebanti, radi se zatekajo k domačemu narečju in vsi težijo k uspehu tudi v velikih centrih, ki sami po sebi pomenijo več publike, več prodanih plošč, več denarja.

V Prekmurju so tako delovali Dej mi jurja, ki so z raznimi priredbami hitov lahko zaokrožili kako nezahtevno publiko, zdaj pa smo začeli očitno spoznavati tudi frajerje z odtrganim imenom D'kwaschen retashy. Fantje so cd-ju sodobno primaknili še video dodatek, na katerem se podrobno predstavijo v svojem placu, v ozadju pa predrkavajo svojo verzijo naše evrovizijske bowling zgodbe. Na plati se menjavajo hiti od Abbe do Stinga, od božičnih do mediteranskih. Komade v glavnem spreminjajo v plesne štiklce, zelo primerne za veselice, besedila pa tako razmrcavarijo, da z originali nimajo nobene veze. So pa dovolj zajebantska, če vam seveda uspe prebiti jezikovno bariero. Severinina Trava zelena zgleda zdaj takole: Raste gandža zelena, zelena, zelena / Ljubaf moja jedina, jedina, jedina ... Evrovizijski Waterloo pa je bolj političen: Volimo, Šanji, mij tejbe zaj volimo, boš doubo glas, či v nedeljo po meši za rundo daš.

* * *