MXM

 |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

Aleš Hadalin: Kako lepo je

CD '03, Glasbena zbirka Sanje

Aleš Hadalin, eden naših najbolj prominentnih vokalnih interpretov recimo temu folkloristično obarvane scene, na solo projektu v lastni produkciji ponuja izštekanih 37 minut pevskih variacij na nekatere zimzelene motive, ki jih najdemo v zakladnici ljudske, ponarodele in še zlasti Ježkove zapuščine. Hadalinov svet je svet vsakdanje, preproste, čiste lepote in nič drugačne niso njegove pesmi in njegov izbor. Pesmi o tem, kako lepo je, ko nimamo nikogar in ničesar nad seboj. O plašču z globokimi žepi, kamor pred radovednimi pogledi skriješ čarovniške pripomočke. O punčkah iz cunj, ki vedno ubogajo. O igranju citer pred bogom. In kajpada o tem, kako smo lahko srečni pri ukvarjanju z enostavnimi rečmi. "Živim, da diham, diham, da pojem, živim, da pojem," pravi Hadalin, zato njegove pesmi kot denimo Kvaziderviš zadenejo v živo tudi takrat, ko so brez besed. Komorno, toda alegorično in stoodstotno iskreno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

MXM

 |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

Aleš Hadalin, eden naših najbolj prominentnih vokalnih interpretov recimo temu folkloristično obarvane scene, na solo projektu v lastni produkciji ponuja izštekanih 37 minut pevskih variacij na nekatere zimzelene motive, ki jih najdemo v zakladnici ljudske, ponarodele in še zlasti Ježkove zapuščine. Hadalinov svet je svet vsakdanje, preproste, čiste lepote in nič drugačne niso njegove pesmi in njegov izbor. Pesmi o tem, kako lepo je, ko nimamo nikogar in ničesar nad seboj. O plašču z globokimi žepi, kamor pred radovednimi pogledi skriješ čarovniške pripomočke. O punčkah iz cunj, ki vedno ubogajo. O igranju citer pred bogom. In kajpada o tem, kako smo lahko srečni pri ukvarjanju z enostavnimi rečmi. "Živim, da diham, diham, da pojem, živim, da pojem," pravi Hadalin, zato njegove pesmi kot denimo Kvaziderviš zadenejo v živo tudi takrat, ko so brez besed. Komorno, toda alegorično in stoodstotno iskreno.

* * * 1/2