24. 5. 2007 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Six Feet Under: Commandment
2007, Metal Blade/uvoz Master of Metal
Ko se je pred mnogimi leti zapohani Chris Barnes naveličal brundanja v (do vsega živega moralno žaljivi) skupini Cannibal Corpse, si je s somišljeniki, pobranimi iz ravno tako renomiranih moralno oporečnih zasedb, kot so Massacre, Death in Obituary, omislil zasedbo Six Feet Under in ta si je kaj kmalu priborila prav posebno mesto v metalski glasbi. Že s prvencem Haunted iz leta 1995 je bilo jasno, da je Chris z izbrano tolpo zadel v polno. Nastal je tako imenovani oziroma strokovno popredalčkani groove death metal. Kaj kmalu pa so se pričele kar vrstiti in vrstiti zgoščenke. Kot je bilo pričakovati, se je v nekem trenutku skupini Six Feet Under malce zalomilo. Saj ji izdelki, kot sta Graveyard Classics 2 in True Carnage, kjer v neki skladbici družno z brundavim Barnesom prepeva celo nekdaj jako popularni Ice-T, ne morejo biti ravno v ponos. Slaba letina, nov dobavitelj? Kdo bi vedel. Se je pa stanje vendarle malce popravilo z zgoščenkama Bringer Of Blood in 13. Morda je za to osvežitev zaslužno tudi Barnesovo vokalno gostovanje v nažigaški skupini Torture Killer.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 5. 2007 | Mladina 20 | Kultura | Plošča
Ko se je pred mnogimi leti zapohani Chris Barnes naveličal brundanja v (do vsega živega moralno žaljivi) skupini Cannibal Corpse, si je s somišljeniki, pobranimi iz ravno tako renomiranih moralno oporečnih zasedb, kot so Massacre, Death in Obituary, omislil zasedbo Six Feet Under in ta si je kaj kmalu priborila prav posebno mesto v metalski glasbi. Že s prvencem Haunted iz leta 1995 je bilo jasno, da je Chris z izbrano tolpo zadel v polno. Nastal je tako imenovani oziroma strokovno popredalčkani groove death metal. Kaj kmalu pa so se pričele kar vrstiti in vrstiti zgoščenke. Kot je bilo pričakovati, se je v nekem trenutku skupini Six Feet Under malce zalomilo. Saj ji izdelki, kot sta Graveyard Classics 2 in True Carnage, kjer v neki skladbici družno z brundavim Barnesom prepeva celo nekdaj jako popularni Ice-T, ne morejo biti ravno v ponos. Slaba letina, nov dobavitelj? Kdo bi vedel. Se je pa stanje vendarle malce popravilo z zgoščenkama Bringer Of Blood in 13. Morda je za to osvežitev zaslužno tudi Barnesovo vokalno gostovanje v nažigaški skupini Torture Killer.
No, z zadnjim izdelkom Commadment se zasedba definitivno vrača na stara pota. Tako konzument dobi dokaj tipičen izdelek zdaj že kar malce ostarelih pohalic, ki se ne obremenjujejo s kakšnimi eksperimentalnimi, tehnično zapletenimi ali morda celo modnimi godbenimi vložki, temveč se zelo hitro zadovoljijo s preprostimi metalskimi rifi, opremljenimi s solažami, utrujenimi tolkali in seveda z razbrazdanimi vokali nekrofilskega psihopatologa. Ravno tako se spet obdelujejo pereče teme človeštva, kot so zombiji, samomori, iznakažena trupla, množični pomori, gnitje človeškega mesa in seveda ostra rezila. Da pa je godba sama tudi bolj prepoznavna, ima verjetno veliko zaslug predvsem Erik Rutano (nekdaj je stružil pri skupini Morbid Angel in si kasneje omislil Hate Eternal), ki je po vsej verjetnosti malce prizemljil Barnesa, spet podpisanega pod producentsko taktirko. Plošček Commandment je maloumen šund splatter metal izdelek, ki se ne napreza z inovacijskimi dosežki in raje ponuja obilico dokaj preproste žagovine, gnile poezije in predvsem ogromno podobnosti z začetnimi albumi iste zasedbe, kar pa je več kot dobrodošlo. Neobremenjujoče.
+ + + +
