Mizar: Pogled kon cvetnata gradina (A View to a Flower Garden)

Če izvzamemo pojav tako imenovanega pastirskega rocka, ki ga je uvajala nekoč izjemno priljubljena skupina Bijelo dugme, je Makedonija med vsemi republikami v nekdanji skupni državi še največ črpala iz bogate tradicionalne glasbene zakladnice, pri tem pa je močno izstopala skupina Leb i sol. Mešanice rocka z močnimi elementi etna so se makedonski glasbeniki lotili bolj domiselno in angažirano kot njihovi severnejši sosedje. S tem so preostanku države in preostalemu svetu predstavili poseben glasbeni izraz, ki je temeljil na izrazitih folklornih elementih, povezanih s sodobnimi rockovskimi prijemi. Skupina Leb i sol je torej svojo glasbo gradila na zapuščini fusiona iz sedemdesetih let, skupina Mizar pa je odšla v nekoliko drugačno smer.

Obrnila se je k tedaj popularnemu gothic zvoku in postala prva vidnejša makedonska underground atrakcija. Mistiko, ki je navzoča v glasbi takšnih skupin, je poudarila z vpeljevanjem staroslovanskega petja, makedonske folklore in bizantinske tradicije. K specifičnemu zvoku so veliko prispevali izrazito globok, melanholičen vokal pevca Gorana Tanevskega in temačne postpunkovske kitare Gorazda Čapovskega, pospremljene z delno tradicionalnimi ritmi. Skupina je začela delovati že v prvi polovici osemdesetih let, njen istoimenski prvenec pa je ugledal luč dneva leta 1988. Leta 1991 je izdala še drugi album Svjat Dreams, nakar je skupina nehala delovati, njeni člani pa so ustanovili druge zasedbe, kot so Anastasia Gorana Trajkoskega in Kismet Gorazda Čapovskega.

Skupina se je znova sestala na začetku novega tisočletja in izdala album Kobna ubavina - Terrible Beauty Is Born (2003), a žal brez Gorana Tanevskega. In kakšna je razlika med skupino Mizar danes ali pred dvajsetimi leti? Jedro benda sestavljata Tanevski in Čapovski, Pogled kon cvetnata gradina pa zveni enako, kot če bi ustvarjanje nadaljevali na začetku devetdesetih. Novost so besedila, napisana v nemščini, francoščini in angleščini, čeprav jih je večina še zmeraj v makedonščini. Tuja besedila so hkrati tudi najšibkejše točke ploščka, saj Tanovskemu ne leži nemščina v skladbi Počesna strelba, pa tudi ne francoščina v sicer izvrstni Et si tu n'existais pas. S tem se potrjuje že preverjeno dejstvo, da je besedila najbolje peti v materinščini, kar velja tudi za večino slovenskih izvajalcev.

Glasbena plat albuma ne prinaša ničesar novega, zvok še zmeraj temelji na starih obrazcih: na mogočnem, karizmatičnem in izrazito sugestivnem vokalu, solidnih aranžmajih s kakšnim presežkom (Et si tu n'existais pas, I Have A Dream) in na vsesplošnem temačnem razpoloženju. Nadaljevanje glasbene tradicije iz osemdesetih v današnjem času ne more imeti izrazitega učinka, podobno velja za ovitek albuma, ki je skoraj identičen tistemu za prvenec, hrbtna stran pa - kako predvidljivo - spominja na artwork britanske skupine The Sisters of Mercy. Mizar je skupina dobrih glasbenikov, ki še zmeraj živijo v izginuli, svetli preteklosti.

+ + +