Po jutru se dan pozna

Dajte roko na srce in po pravici odgovorite: ali bi lahko zaupali človeku, ki je kot guverner mirno in z lahkim srcem podpisal 140 smrtnih obsodb. In to v najmogočnejši državi na svetu, ki se vrh vsega na vsakem koraku kiti s statusom najbolj demokratične dežele? Jaz mu že ne bi zaupal.

George W. Bush je 20. januarja letos prisegel kot 43. predsednik ZDA. Nemudoma je določil 21. januar za nacionalni dan molitve. Medtem ko je ceremonija predsedniške prisege še trajala, je Andrew Card, novi generalni sekretar Bele hiše, začel razveljavljati zadnje odločitve prejšnjega predsednika Clintona. Vse odločitve, ki še niso bile objavljene v Federalnem registru, so bile zadržane in ustavljene za 60 dni. Vse razen pomilostitev oziroma znižanj kazni 176 osebam. Te pravice nekdanjega predsednika ni bilo mogoče razveljaviti.

A kaj hočemo, predsednik je predsednik, predsednik ZDA pa še precej več. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Prijazni Bush junior miroljubno razlaga, da bo dober in ljubeč predsednik vseh Američanov. Mogoče že res, a s tem se gotovo ne bi strinjal njegov pravosodni minister John Ashcroft. Mož je fanatičen vernik, ne pije, ne kadi in ne pleše. Pa še katolikov ne prenaša. (He, he, častni doktorat je dobil na univerzi, kjer so Katoliško cerkev označili za satansko sekto.) Vseskozi si je prizadeval za vrnitev segregacije v ameriške šole (po domače povedano: črnuhe ven iz belih šol), prirejal križarske pohode proti splavu in vsakršnemu liberalizmu, hkrati pa nasprotoval kakršnemukoli nadzoru nad posedovanjem strelnega orožja. Najpomembnejši zakon, za katerega si bo prizadeval kot minister, bo prepoved splava in kriminalizacija vrste kontracepcijskih metod. V zvezi s tem je obsodil Vrhovno sodišče (v katerem imajo sicer konservativci večino) za nelegitimno, sodnike pa za lopove v črnih haljah. Ashcroft se zmrduje tudi nad homoseksualci, saj so po njegovem prepričanju bolniki, ki kršijo božje zakone. In je že takoj onemogočil imenovanje homoseksualnega diplomata za veleposlanika ZDA v Luksemburgu, čeravno je bil mož republikanski kandidat. Pravosodni minister se je že na samem začetku zameril svojim obarvanim sodržavljanom. Najprej z omalovaževanjem suženjstva na jugu, potem pa z vetom na imenovanje črnega federalnega sodnika, katerega edini greh je bil, da je predlagal ponovno sojenje osumljenca za umor.

Vendar Ashcroft ni prišel po pomoti v Bushevo vlado. Novi predsednik je jasno povedal, da je nacionalna suverenost glavna ameriška prioriteta. Prav. Hkrati pa je prav tako jasno zatrdil, da bo v prihodnje skrajno previden glede humanitarnih intervencij. Bil je še bolj brutalno ekspliciten. Nikakor ne pride v poštev, da bi Združene države vojaško intervenirale in preprečevale pokole in genocide na območjih, ki so nepomembna za ameriški nacionalni interes. Kar se tiče humanitarnih akcij, je Bush junior jasno povedal, da ne bo dal niti dolarja ameriške javne pomoči v tretjem svetu organizacijam, ki v svojih programih v zvezi s kontrolo rojstev vključujejo tudi abortus.

Takoj po inavguraciji novega ameriškega predsednika je liberalni New York Times z grozo ugotovil, "da republikanci in demokrati skupaj začenjajo sumiti, da je predsednik Bush dosti bolj konservativen, kot je bilo videti med predvolilno kampanjo". Mož se preprosto požvižga na dejstvo, da je proti njemu volilo 90% Afroameričanov in velika večina etničnih in spolnih manjšin. Če hoče Amerika integrirati svet, mora najprej integrirati sama sebe.

Vendar pa se ni bati, da bi se Bush povlekel v izolacionizem. 17. januarja so ZDA in Velika Britanija podpisale pogodbo o proizvodnji novega borbenega letala (Joint Strike Fighter). Gre za največji vojaški letalski podvig v zgodovini. Za bagatelno ceno 400 milijard dolarjev bodo izdelali 6000 kosov vojaških letal. Ko pa letala izdelaš in izuriš pilote, potem jih moraš tudi uporabiti. Mala malica. Še bo veselo.

Čisto za konec pa še dve, tri besedice o smrtni kazni, s katero smo tudi začeli. Da ne bi bralci živeli v zmoti. Liberalni Bill Clinton, njegova žena Hilary in njegov podpredsednik Al Gore so vsi trije neomajni zagovorniki smrtne kazni. In še ena. Pred dnevi je še zadnja zahodnoevropska država ukinila smrtno kazen. To je bil Vatikan. Papež je črtal smrtno kazen iz vatikanske ustave iz leta 1929. Zadnjo usmrtitev pa so v Vatikanu izvedli leta 1870 po nalogu papeža Pija IX. Tako, da se ve.