Mel Gibson, Džizus Krajst

O filmu režiserja Mela Gibsona Kristusovo trpljenje, ki so ga v kinematografih začeli predvajati na pepelnično sredo, smo v Družini v zadnjih mesecih že večkrat pisali. Film je predpremierno videl tudi papež Janez Pavel II., in kot so poročali tuji mediji, je ob koncu dejal: "Tako je, kot je bilo." (...) Vlogo Kristusa igra Jim Caviezel: "Z Melom sva samo oskrbnika božjega dela. Tega se zavedava in to je vse, za kar vseskozi prosiva. To je tudi razlog, da sva vsak dan osredotočena na sveto mašo in prejem evharistije. Ko smo snemali, ni minil niti en dan brez obhajila. Vračam se k resnici - kaj hoče Gospod? Vedno, ko sem v precepu, se vprašam - kaj hoče Gospod. (...) Vsak dan, preden sem šel na prizorišče, sem se na to pripravil z meditacijo z molitvijo rožnega venca. Vedno z Marijo. Redno hodim k spovedi, Sveti Duh mi pomaga, da spoznavam svoje grehe. Ko sem to spoznal in sem prvič opravil zares dobro spoved, je bilo vse drugo precej preprosto, zelo osnovno, res. Igranje je bilo zame vedno sledenje Resnici. Če sem zašel, mi je Mati Marija vedno pokazala smer k njej. Res verjamem, da je ona to uredila in me pripravila na vlogo njenega Sina. Ona je načrtovala vso stvar."
Družina, 5. februarja 2004

Kot vidite, je začetek več kot benigen. Nadaljevanje pa nič več. Mel Gibson se je rodil leta 1956 v tradicionalistični katoliški družini, ki se ni strinjala z vatikanskimi reformami v letih 1962-65. Eden ključnih dosežkov koncila je bila obsodba interpretacije Evangelijev, da je bilo judovsko ljudstvo krivo za Kristusovo smrt. Gibsonov oče je v Kaliforniji postavil na noge stotisočglavo protikoncilsko sekto. Sin je šel še naprej. V intervjuju za Readers' Digest je v zvezi s holokavstom odgovoril: "Seveda, bile so strahote. Vojna je grozna. V drugi svetovni vojni je bilo pobitih na desetine milijonov ljudi. Med njimi so bili tudi Judje v koncentracijskih taboriščih. Veliko ljudi je izgubilo življenje ... V prejšnjem stoletju je v Sovjetski zvezi umrlo dvajset milijonov ljudi." V intervjuju za katoliško televizijo je izjavil: "Nočem linčati Judov, rad jih imam in molim zanje." Kaj moremo, ljubezni so vsake vrste.

Potem se je začelo zares. Se še spominjate škandala s Scorsesejevo Zadnjo Kristusovo skušnjavo? Leta 1988 so fundamentalisti hoteli linčati Scorseseja, zdaj pa isti fundamentalisti pojejo hozano Gibsonu. Zadeva je še bolj zanimiva. Film Kristusovo trpljenje je že adut za novembrske ameriške predsedniške volitve, istospolni pari pa se lahko že vnaprej sprijaznijo s tem, da zanje brijejo mrzli vetrovi.

Oglasil se je mož, rabin Marvin Hier, ustanovitelj Centra Simona Wiesenthala v Los Angelesu, ki je dobil dva oskarja za svoja dokumentarca Dolga pot domov (1997) in Genocid (1981). Hier je bil popolnoma šokiran nad neodgovornim in požigalskim Gibsonovim filmom. "Bil sem zgrožen in osupel nad trdim in surovim prikazom takratne judovske skupnosti. Vsi Judje po vrsti so skopuški in grabežljivi, umazani in čudaški. Največji zločin pa je bil seveda, da so terjali Kristusovo kri. V vsem filmu noben Jud ne izusti enega samega pametnega stavka." Martin Hier je bil na trnih že na samem začetku, ko mu je Mel Gibson povedal, na katere vire se je opiral. Na Staro in Novo zavezo ter na zapiske dveh nun, Katarine Emmerich in Marije d'Agreda iz 18. in 20. stoletja. Njuni zapiski so bili na moč antisemitski, na vsakem koraku sta omenjali judovske nosove. Kar v resnici ni kaj posebno močan in prepričljiv argument. Gibson ima seveda težave z verodostojnostjo, ker se ni navdihoval pri evangelijih, ampak je svojo zgodbo zgradil samo na izbranih odlomkih.

Gotovo je v filmu najbolj občutljiva točka vloga Judov. Koliko Judov je bilo na sojenju Jezusu? Deset, sto, tisoč, več? Teologi tega ne vejo, ampak v filmu je videti množico, ki kriči: "Križajte ga, kaznujte ga!" Edini dobri Judje so Jezus in njegovi učenci. Rimljani, od vojakov do generalov, so prikazani kot prijazni možje, razen tistih štirih vojakov, ki so tepli Jezusa. V resnici je rimska vojska nadzorovala vso deželo, film pa jih prikazuje, kot da se bojijo Judov, ki naj bi bili pripravljali vstajo. Tudi Poncij Pilat je prikazan kot zmeren, vljuden in občutljiv mož. Najhujši pa so prizori Kristusovega mučenja z neznosno nasilnostjo, ki traja celo uro, s flashbacki, najprej bičanje, potem pretepanje z železnimi palicami in nazadnje z bodečo žico. Kakorkoli obračamo, je Mel Gibson ostal neomajno pri svoji verziji. Privolil je edinole, da je izrezal šest sekund filma, in sicer prizor, ko duhovnik navaja Evangelij po Mateju: "Naj bo njegova kri na nas in na naših otrocih."

Treba pa je priznati, da je Mel Gibson izjemno spreten pri plasmaju svojega filma. Za promocijo je že pred premiero razdelil za petindvajset milijonov dolarjev vstopnic. Komu le? Evangeličanske fundamentalistične kongregacije imajo v Združenih državah Amerike, predvsem pa v Kaliforniji, več deset milijonov vernikov. Jezus Freaks.