Bikani navdušili
skrčka...
© Igor Škafar
Na Metelkovo so se pripeljali s tam redkim dvonadstropnim avtobusom, pustili svoj pečat na za vstopnino zahtevani vsoti, za Metelkovo izjemnih 2400 SIT, in spočetka pokazali bore malo. Tako da je čelništvo Rodea že začenjalo godrnjati, kaj nam je treba bilo znucanega zvoka Nemcev Die Allergie in ambicij Američanov 40 Grit, ki bi z omilitvijo ostrin in večjim deležem svetobolnega tarnanja lahko padli v nakupovalno košarico najstniških TV-odjemalcev. Posebej, ker je pred odrom kluba Channel Zero, kjer je v torek dogajal Rough Metal Core Tratment žepni festival, žalostno zijala praznina in so veliko večino občinstva po živahnosti sodeč prevevali podobni občutki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
skrčka...
© Igor Škafar
Na Metelkovo so se pripeljali s tam redkim dvonadstropnim avtobusom, pustili svoj pečat na za vstopnino zahtevani vsoti, za Metelkovo izjemnih 2400 SIT, in spočetka pokazali bore malo. Tako da je čelništvo Rodea že začenjalo godrnjati, kaj nam je treba bilo znucanega zvoka Nemcev Die Allergie in ambicij Američanov 40 Grit, ki bi z omilitvijo ostrin in večjim deležem svetobolnega tarnanja lahko padli v nakupovalno košarico najstniških TV-odjemalcev. Posebej, ker je pred odrom kluba Channel Zero, kjer je v torek dogajal Rough Metal Core Tratment žepni festival, žalostno zijala praznina in so veliko večino občinstva po živahnosti sodeč prevevali podobni občutki.
Le zakaj se veliki kalibri kotalijo po svetu v tako medli družbi? Da laže in močneje vžgejo ali le zato, da povzročajo finančne preglavice od vezane prodaje odvisnim gostiteljem?
Vprašanje je tembolj na mestu, če ga zastavimo po nastopu Pro-Pain, velikega ansambla v eni manjših dvoran z njegovo muziko slabo seznanjene dežele. Pro-Pain, ki so na Metelkovi že nastopili pred dvemi leti v okviru poletnega metalskega festivala na prostem, imajo za sabo slabo desetletje upravičenega slovesa, pest ploščkov in si lahko brez umišljanja lastijo zasluge pri vzgoji brutalnega newyorškega hardkora, katerega so svetu (in Ljubljani) dosti donosneje predstavljale dosti mlečnozobejše skupine. Navzlic kilometraži pa samostojen nastop Pro-Pain še zdaleč ni utrujeno, samozadovoljno in s klišejskimi medigrami pretrgano drgnenje starih uspešnic, katerih venček tu sledi le za priboljšek nastopa, temveč eno samo drvenje čez med sabo zlepljeno snov, ki, kar se mene tiče, zaradi minimalističnega, repetitivnega značaja, bolečine in zlobe zlahka poseka marsikatero tehno kovačijo. Če Ramonesi v živo niso mogli brez one, two three pregrupiranja in usklajevanja akordov, newyorški hrusti preznojenih bikovskih vratov bombardirajo kondicijsko nepripravljeno občinstvo s svojskim kovinarskim miksom, in če je hardkorovsko metalski predznak prireditve od nje odvrnil najstniško satanistično čuparstvo, mu je tega lahko samo žal. Do konca življenja.
... in raznožka
© Igor Škafar
Krulež allergie
© Igor Škafar
Pogo pod odrom
© Igor Škafar