Interni pornič

Ker v mestu vlada majsko zasičenje s koncerti, predvsem pa - ker tudi podvigi, kakršno je razpolavljanje Novega rocka pred leti, v amnezijo povzročajoči klimi hitro skrepenijo neznanokam, je na četrtkov nastop hrvaškega Very Expensive Porno Movie pred Kudom čakalo le malo ljubiteljev in bližnjikov še iz časov, ko so pornofilmarji, takrat še pod znamko Regoč in z vpoklicom v domovinsko vojno za vratom vedrili v Ljubljani. Čeprav so člani V.E.P.M. od čelništva Rodea samokritično zahtevali, naj o njih piše le najslabše in spotoma pohvali tisti večer neposrednega jim konkurenta Zdravka Čoliča, kateremu bi se radi prilepili v vlogi predskupine, jih bo treba razočarati.

In pripomniti, da v deželi, kjer je vsakršno ukvarjanje z nekonformistično dratarijo nasploh obsojeno na vlogo dragega konjička, prehodne dejavnosti, ki zapolnjuje "neresna leta" do končnega uklanjanja zahtevam eksistence, težko naletiš na ansambel, ki bi tolikanj poglobil hardkorovsko izkušnjo. In ki bi si jih, kot V.E.P.M., ki so med iskanjem firme, pri kateri bi izdali prejšnji plošček, že začeli nastopati z novo snovjo in pozabili na akorde z neuresničenega nosilca zvoka, moral redno dajati na uho, da bi dojel premene produktivnega ansambla.

Glede na energičnost, ki jo porno mogotci razsipajo z odra, na razgibane vložke trobente in kričavega skandiranja, ki dajejo V.E.P.M. špasen beograjski prizvok, bo pač drugotno, ali se jim je obrestoval novi, odrsko umesten, a dokaj strejterski pevec. In terciarno, ali se ne bi predvozačem, Deci Debilane, ki je od vloge antiansambla zastavila proti na momente monumentalni gotiki pogrebnih maršev, obrestoval kak basist, namesto da njegovo vlogo prevzema leva roka klaviaturista. Morda pa bi bilo ustrezneje, ko bi porno divizija k nam udrla ob kakem koncertovanju naklonjenejšem času - recimo pregovorno pustega avgusta ali januarja?