Lepe slike, malokaj drugega

Dumb Type

Japonci se hecajo

Japonci se hecajo
© Miha Fras

Kadar je treba staviti, in Exodos je postal festival, kjer je treba staviti na eno ali drugo izmed vseh po vrsti usodnih predstav, konjenica najraje stavi na Japonce, in bi stavila tudi, ko se ne bi spomnila niti drobca izzivalne ekstravagance S/N, ki jo je japonska zadruga Dumb Type pred desetimi leti uprizorila v Cankarjevem domu. Kot kaže, pa je Dumb Type od tedaj, od smrti Teijija Furuhashija, ki se je s S/N posvetil vzroku svoje smrti, AIDS-u, prehodil dolgo in zavito pot. In pristal v visoko tehnološkem teatru gromozanskih video projekcij, ki, spektakularno, odsevajo v z zrcalnimi ploščami prekritih tleh, v estetiziranih do psihedeličnih slikah, kamor so potopljeni igralci in plesalci.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Japonci se hecajo

Japonci se hecajo
© Miha Fras

Kadar je treba staviti, in Exodos je postal festival, kjer je treba staviti na eno ali drugo izmed vseh po vrsti usodnih predstav, konjenica najraje stavi na Japonce, in bi stavila tudi, ko se ne bi spomnila niti drobca izzivalne ekstravagance S/N, ki jo je japonska zadruga Dumb Type pred desetimi leti uprizorila v Cankarjevem domu. Kot kaže, pa je Dumb Type od tedaj, od smrti Teijija Furuhashija, ki se je s S/N posvetil vzroku svoje smrti, AIDS-u, prehodil dolgo in zavito pot. In pristal v visoko tehnološkem teatru gromozanskih video projekcij, ki, spektakularno, odsevajo v z zrcalnimi ploščami prekritih tleh, v estetiziranih do psihedeličnih slikah, kamor so potopljeni igralci in plesalci.

Dumb Type se, tudi s projekcijami računalniških kod in z elektronsko, med histeričnimi vpadi hrupa in tihotnimi šumi nihajočo muziko, trudi, da bi odseval duha časa, skuša na momente razvedriti z bizarnim japonskim popom in bojda komičnimi vložki, a vseeno se zdi, da bi na las podobno praznino s pomočjo finančne in tehnološke stimulacije in z izjemo uvodne, resnično hipnotične plesne točke, lahko proizvedel tudi kak srednješolski teater. Ni čudo, Japonci bi radi odpotovali iz svoje prenaseljene in razčlovečene domovine. Kam? Potrpljenje, še malo, pa nastopi virtualnost.