Izstopajo Krka, Helios in Droga Kolinska

Ukrajina, Azerbajdžan, Armenija, Gruzija, Moldavija in Belorusija so države, s katerimi je EU sklenila strateško partnerstvo, ki ga je poimenovala Vzhodno partnerstvo. Poljska, ki to leto predseduje svetu EU, bo konec prihodnjega tedna organizirala vrh Vzhodnega partnerstva. Poljaki so s Švedi pobudniki za strateško partnerstvo EU z vzhodnimi sosedami, ker tam vidijo trge za svoja podjetja. To velja tudi za kar nekaj slovenskih podjetij.

Petja Šegatin, ki na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) skrbi za odnose z javnostmi, nam je pojasnila, da med slovenskimi podjetji, ki izvažajo v vse naštete države, izstopajo predvsem Krka, Helios Domžale in Droga Kolinska, v državah Skupnosti neodvisnih držav (celotno območje nekdanje Sovjetske zveze) pa so dobro zastopana tudi podjetja Trimo, Gorenje, Riko, Etol, Iskratel, Lek, Hidria IMP Klima, Juteks, TKK Srpenica, MM Prodaja kartona.

V Armeniji sta najbolj razvita sektorja energetika in obnovljivi viri energije. Zanimiva in perspektivna področja so še elektronika, prenos tehnologij in znanja, biotehnologija, kmetijska mehanizacija, tradicionalno pa je močen tudi sektor izdelave nakita in ročnih ur ter obdelave dragih in poldragih kamnov, kjer so davčne olajšave tudi največje, pravi Šegatinova. Predsednik države Danilo Türk je Armenijo z gospodarsko delegacijo obiskal lani, na prve konkretne rezultate pogovorov med slovenskimi in armenskimi gospodarstveniki še čakajo.

Slovenija iz Azerbajdžana največ uvaža stroje, reaktorje, kotle, električno in elektronsko opremo, vozila, pa izdelke iz železa in jekla. Za Azerbajdžan so bili doslej najbolj zanimivi slovenski farmacevtski izdelki, vozila, plastika in plastični izdelki, živila ter električna in elektronska oprema. Za slovenska podjetja so zanimiva tudi področja energetike, telekomunikacij, gradbeništva in konstrukcij, turizma in industrije. Najpomembnejše področje, na katerem si azerbajdžanska podjetja obetajo sodelovanje s Slovenijo, je kmetijstvo. V tej državi se namreč skoraj polovica prebivalcev ukvarja s to panogo, ugotavljajo na GZS.

Belorusija je po njihovih podatkih zelo zainteresirana za razvoj podjetništva in povečanje zasebnega kapitala v gospodarstvu. Država spodbuja domače gospodarstvo k usmerjanju na tuje trge in povečanju izvoza blaga, prizadeva si tudi ustvariti kar najbolj ugodno okolje za tuje investitorje. Vedno bolj se usmerja v storitveni sektor ter svoje storitve ponuja doma in v tujini.

Za vstop na gruzijski trg se proizvajalci odločajo predvsem, ker je država končno odprla svoje meje tujim proizvajalcem, ker so za podjetnike v Gruziji nižji davki kot povprečno v Evropi in ker je trg še vedno razmeroma prazen. »Država je lahko za slovenska podjetja zanimiva tudi kot poligon za širitev v celotni regiji,« pravi Petja Šegatin.

V Ukrajini je nova vlada sprejela novo zakonodajo na področju javnega naročanja, reforme na področju energetskega sektorja in novo davčno reformo, vendar pa poslovno okolje v tej državi za veliko podjetij še vedno ni ustrezno, opozarjajo na GZS. Moldavija je najrevnejša evropska država, je pa največja dobaviteljica kmetijskih pridelkov za Jugovzhodno Evropo. Moldavci se zlasti ponašajo s svojim vinarstvom.