Darja Kocbek
-
9. 11. 2019 | Svet
Zakaj so oblasti svoje državljane vse bolj pripravljene zatreti z uporabo sile
Kaj je skupnega množičnim protestom, ki smo jim priča po svetu? Smo priča novi globalni revoluciji? Ali je neumnost iskati skupni imenovalec med Indijci, ki protestirajo zaradi cene čebule, in demonstracijami za demokracijo v Rusiji? Simon Tisdall v Guardianu ugotavlja, da se demonstracije po državah razlikujejo v podrobnostih, skupno pa jim je, da protestirajo mladi, ki zahtevajo spremembe.
-
6. 11. 2019 | Družba
Pornografija ne povzroča posilstva, ga pa normalizira
V zadnjih tridesetih letih, kolikor preučuje pornografijo, profesor Robert Jensen ugotavlja dva trenda. Prvi je, da je komercialna heteroseksualna pornografija postala odkrito kruta in ponižujoča do žensk, pa tudi odkrito rasistična. Drugi trend je, da je pornografija postala prevladujoči trend in bolj sprejemljiva v naši kulturi. Po profesorjevih besedah je gibanje proti pornografiji gibanje proti trpljenju žensk. To gibanje so ustanovile ženske.
-
28. 10. 2019 | Družba
Glavni predstavniki demokratizacije so delavci in ne srednji razred
Nova študija, ki je bila izvedena v 150 državah, je pokazala da so bili industrijski delavci glavni predstavniki demokratizacije in so zanjo pomembnejši od srednjega razreda, poroča Washington Post. Če se delavci združijo in množično nasprotujejo diktaturi, je velika verjetnost, da sledi demokratizacija.
-
28. 10. 2019 | Svet
Snowden: Nezemljani nikoli niso vzpostavili stika z Zemljo
Žvižgač Edward Snowden je po poročanju CNN raziskoval mreže ameriških tajnih služb in ugotovil, da teorije zarote niso resnične. Kot nekdanji uslužbenec tajne službe CIA in pogodbeni sodelavec agencije za nacionalno varnost (NSA) ima dostop do nekaterih največjih državnih skrivnosti.
-
24. 10. 2019 | Svet
Protest, ker je delo novinarjev postalo kaznivo dejanje
Novinarji največjih medijskih družb v Avstraliji so kot Koalicija pravica vedeti vsem poslancem parlamenta poslali odprto pismo z zahtevo, naj poskrbijo za zaščito svobode govora, poroča 9News. Campbell Reid iz News Corp Australia je kot podpisnik odprtega pisma dejal, da so se novinarske hiše znašle v težavah, ker je vlada sprejela zakone, po katerih je delo novinarjev z namenom obveščati javnost postalo kaznivo dejanje. Gre za zadeve, ki ne bi smele biti odvisne od subjektivne ocene ali dobre volje posameznih politikov.
-
23. 10. 2019 | Svet
Predsedniški kandidat, ki nima mobilnega telefona in pravi, da je čas za nestrankarskega predsednika
Nekdanji zvezdnik wrestlinga, hollywoodski igralec, avtor bestselerjev in voditelj televizijske oddaje Jesse Ventura je pred kratkim namignil, da utegne prihodnje leto kandidirati za predsednika ZDA. Zakaj ne? Njegov nekdanji prijatelj in sedanji predsednik Donald Trump je širši javnosti tudi postal znan predvsem prek televizijskega šova. Ronald Reagan je bil, preden je vstopil v politiko, prav tako filmski igralec, kasneje pa je postal predsednik države. Kot nekdanji zvezdnik Hollywooda je postal guverner zvezne države Kalifornije tudi Arnold Schwarzeneger, ki pa predsednik ZDA ne more postati, saj v Ameriki ni rojen.
-
22. 10. 2019 | Družba
Rasizem je prevelik nasprotnik za 22 mož v kratkih hlačah
Potem, ko so bolgarski navijači na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2020 v Sofiji rasistično žalili angleške nogometaše, so na stadionih Premier League začeli kampanjo Ni prostora za rasizem. Kot zvezdnika v videoposnetku nastopata igralca angleške reprezentance Tammy Abraham, ki igra za klub Chelsea, in Raheem Sterling, ki igra za Manchester City.
-
17. 10. 2019 | Svet
Danes je mogoče študirati tudi menedžment veganske hrane
Število študijskih programov se v zadnjih letih ni povečalo samo na fakultetah in visokih strokovnih šolah v Sloveniji, ampak tudi v Nemčiji. Tam študenti danes lahko izbirajo med več kot 20 tisoč različnimi študijskimi programi in njihovo število še raste. Pred petimi leti jih je bilo še 17 tisoč. Nemški študenti imajo po poročanju Deutschlandfunk danes na voljo 40 odstotkov več študijskih programov s področja medicine, nege in zdravja kot leta 2014. Po poročanju Süddeutsche Zeitung lahko študirajo tudi dizajn prihodnosti, nego telesa, srednji vek in renesanso.
-
16. 10. 2019 | Družba
Jacqueline Watson je potrebovala denar. Sin jo je zjutraj poklical iz zapora in jo prosil, naj mu na račun položi dobroimetje za klice. Denarja ni imela, ima pa nekaj, kar lahko vedno proda hitro in legalno – krvno plazmo. Zanjo dobi 30 dolarjev. Trg s plazmo je bil na globalni ravni po poročanju New York Timesa leta 2017 vreden 21 milijard dolarjev. Obvladuje ga peščica podjetij, farmacevtske družbe iz nje izdelujejo zdravila za reševanje življenj, ki so za sodobno medicino vse pomembnejša.
-
15. 10. 2019 | Družba
Nenavadno naročilo je prišlo iz Rusije. Neki didžej je hotel posneti pesem z življenjskimi modrostmi v različnih jezikih. Besedila je poslal uporabniku Berlinvoice v Nemčijo, ki je napisano posnel v delu svojega enosobnega stanovanja, ki je zvočno izoliran, posnetke je obdelal in jih poslal nazaj v Moskvo. Za pol ure dela je zaslužil 15 evrov. »Lep zaslužek za pol ure dela,« pravi 24-letnik, ki je zaposlen pri eni od radijskih postaj.
-
13. 10. 2019 | Družba
To ni šesto veliko izumrtje, to je prvo iztrebljenje!
To ni šesto veliko izumrtje, to je prvo iztrebljenje, v svojem eseju piše okoljski zgodovinar Justin McBrien. Čeprav pri tem iztrebljenju sodelujemo vsi, naša odgovornost ni enako porazdeljena. Večina ljudi ima na to malo vpliva. Vpliv pripadnikov srednjega razreda v bogatih državah je precejšen, vendar je v veliki meri posledica sistema, ki so ga vzpostavili koncerni, v Guardianu piše George Monbiot.
-
10. 10. 2019 | Družba
»Opozorili me nikoli niso, čeprav sem stavil veliko več, kot mi je dovoljeval proračun«
»Stavim pet frankov, da bo Francija zmagala«. S to stavo skupine prijateljev se je začela odvisnost Švicarja Thomasa Suterja (ime so v uredništvu spremenili) od iger na srečo. Začelo se je med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2016, ko je tu in tam začel ob pivu ob koncu dneva na spletu vplačevati športne stave. »Enkrat sem jih potem začel vplačevati tudi ob koncu tedna, potem celo me delovnim časom. Ujel sem se v vrtinec in stavil sem vedno večje zneske,« je povedal za Neue Zürcher Zeitung. Danes, tri leta kasneje, je izgubil 200 tisoč frankov in obiskuje terapijo.
-
9. 10. 2019 | Svet
Ni države, v kateri ne bi kršili delavskih pravic
ITUC (International Trade Union Confederation), ki je glavna svetovna sindikalna organizacija in zastopa interese delavcev z vsega sveta, je objavila novo (šesto) poročilo o spoštovanju pravic delavcev po svetu. V njem opozarja, da je demokracija v krizi. Sistematično uničevanje temeljev demokracije na delovnem mestu in nasilno preprečevanje stavk in protestov ogroža mir in stabilnost. Zaradi ukinitve socialnega sporazuma med delavci, vlado in delodajalci se je število držav, ki delavcem ne zagotavljajo pravice do ustanovitve sindikata oziroma pridružitve sindikatu, letos v primerjavi z lani povečalo z 92 na 107. Poročilo obravnava 145 držav. Slovenija je med tistimi, za katere na ITUC nimajo podatkov.
-
8. 10. 2019 | Svet
Kako bi moral Bernie Sanders odgovarjati na nesmiselna vprašanja o Venezueli
Novinarji naj prenehajo enemu od vodilnih demokratskih predsedniških kandidatov Bernieju Sandersu postavljati nesmiselna vprašanja o Venezueli. Če jih bo še dobival, bi moral nanja odgovarjati bolj natančno in strateško. Trditve, da je njegova različica demokratičnega socializma to, kar se je zgodilo v Venezueli, so absurdne, na spletnem časniku Jacobin pišeta Michael Brooks in Ben Burgis.
-
5. 10. 2019 | Svet
Avstrija je srečna država. Tako rekoč nobenih problemov nima. To na podlagi razprav v kampanji pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je slavila ljudska stranka ugotavlja filozof Konrad Paul Liessmann. Predstavniki strank so se na predvolilnih soočenjih recimo prerekali, ali je določena stranka pravilno obračunala nekaj kemičnih svinčnikov, ki jih je razdelila volivcem. Ali je bila centrala določen stranke žrtev kibernetskega napada ali je ta napad izvedla sama. Je prav medije obvestiti, da se je eden od kandidatov moral udeležiti soočenja na televiziji z visoko vročino? Smejo umetniki podpirati konservativno stranko? So milijonarske, ki finančno podprejo »napačno« stranko, izpostavljene seksističnim napadom, pred katerimi se ne morejo obvarovati? To so razprave brez politične vsebine.
-
2. 10. 2019 | Politika
Slavoj Žižek: Sporočilo Grete Thunberg je, da je treba znanost jemati resno
Desnica danes uporablja umazan, brezsramen jezik, odgovor levice na to je popolna katastrofa, je v oddaji Joe dejal filozof Slavoj Žižek. Ker uporablja povsem nadzorovan politično korekten jezik, je treba ves čas razmišljati, katere besede uporabiti, da ne bi koga prizadeli. Profesorji na univerzah imajo posebna usposabljanja, katere šale smejo pripovedovati, da ne bi koga prizadeli.
-
1. 10. 2019 | Svet
Populistična politika prihaja do svojih meja
Nove zvezde na političnem odru so v zadnjih tednih doživele poraze. V Italiji je vodja stranke Severna Liga Matteo Salvini v začetku avgusta sprožil vladno krizo v upanju na predčasne volitve, po katerih bi lahko zavladal sam brez koalicijskega partnerja. Namesto tega je z oblikovanjem nove vlade, ki jo sestavljajo populistično Gibanje pet zvezd, levosredinska Demokratska stranka in levi Svobodni in enakopravni, izgubil oblast.
-
29. 9. 2019 | Svet
Razrešitev predsednika ni rešitev
Razrešitev predsednika ZDA Donalda Trumpa ne bi ustavila propadanja ameriške republike. Ne bi čarobno vzpostavila nazaj demokratičnih institucij, vladavine prava. Ne bi zajezila plenilskih apetitov velikih bank, vojaške industrije in koncernov. Ne bi umaknila denarja koncernov iz politike ali ukinila sistema legaliziranega podkupovanja. Prav tako ne bi odpravila splošnega nadzora tajnih služb nad državljani, vladavine terorja paravojaške policije v revnih mestnih predelih ali množičnega zaprtja 2,3 milijona državljanov v zapore. Trumpova razrešitev Migracijski in carinski policiji (ICE) ne bi onemogočila lova na priseljence brez dokumentov za bivanje in delo, pa jemanja otrok iz njihovih rok in tlačenje v kletke. Ne bi ustavila črpanja fosilnih goriv in grozečega ekocida. Ne bi dala medijev brez zasebnih lastnikov, ki so novice spremenili v burlesko za ustvarjanje dobička. Ne bi končala neskončnih in brezplodnih vojn. Ne bi omilila sovraštva med skupinami državljanov, to sovraštvo bi še zaostrila. Razrešitev je kozmetika, na portalu Truthdig piše Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges.
-
26. 9. 2019 | Svet
Gibanja so kolektivna, a nekateri ljudje so prave osebnosti, da jih ob pravem času lahko vodijo. Ko so zgodovinske okoliščine prave, ljudje potrebujejo vodje. Mlada Švedinja Greta Thunberg je takšna oseba, na portalu Jacobin piše Liza Featherstone. Ni dvoma, da številni ljudje gredo zaradi nje na ulice, pa tudi, da so zaradi nje začeli politiki in mediji podnebne spremembe obravnavati resno.
-
25. 9. 2019 | Svet
Zakaj niso zaznali napada dronov
Velika Britanija, Nemčija in Francija so v New Yorku v skupni izjavi sporočile, da je Iran odgovoren za nedavni napad na savdske naftne objekte, čeprav so odgovornost prevzeli jemenski Hutiji. Voditelji treh držav so Iran pozvali, naj privoli v nova pogajanja o svojem jedrskem in raketnem programu.
-
24. 9. 2019 | Svet
Uničevanje državnega sovražnika št. 1
Scott Morrison je po desetletju prvi predsednik avstralske vlade, ki ga je ameriški predsednik pogostil z državniško večerjo. Ob uradnem obisku v ZDA pogovorov o rojaku ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu ni imel na dnevnem redu. Assangejeva avstralska odvetnica Jennifer Robinson je za avstralsko javno RTV Special Broadcasting Corporation dejala, da bi Morrison predsedniku ZDA Donaldu Trumpu moral izraziti skrb, ker avstralskemu državljanu zato, ker je objavil resnične informacije, grozi izročitev ZDA.
-
23. 9. 2019 | Svet
Enostavneje je kodirati pametni telefon kot spremeniti zakon
Ameriške obveščevalne službe najbrž lahko brez težav ugotovijo, da pravkar berete to besedilo, pa tudi, kdaj ste nazadnje poslali elektronsko pošto, s kom ste se kdaj pogovarjali po telefonu. Prav tako lahko ugotovijo, če se pred TV ekranom pravkar praskate po bradi. Še pred nekaj leti bi te trditve zvenele kot paranoja ali vsaj sebično. Samo v znanstveni fantastiki in hollywoodskih fantazijskih filmih je bilo mogoče, da ameriške obveščevalne službe lahko hranijo podatke o komunikacijah vseh ljudi po svetu, da lahko podatke od vsakogar, ki ga imajo na muhi, tudi preiskujejo, ne da bi javnost o tem kaj vedela. Od 6. junija 2013 je jasno, da je to blizu tistemu, kar se dejansko dogaja.
-
18. 9. 2019 | Politika
Kako bi opredelili evropski način življenja?
Kako bi opredelili evropski način življenja? Katero edinstveno, istovrstno kulturo si delijo ljudje, ki živijo v Boltonu, Palermu ali Plovdivu, ne pa tudi ljudje, ki živijo zunaj Evrope? In kaj jo tako zelo ogroža, da se je EU odločila imenovati ministra, ki jo bo branil? Daniel Trilling v Guardianu piše, da gre pri resorju »za zaščito evropskega načina življenja« za več kot le za besede. Evropski komisarji so člani izvršnega organa EU, so evropski funkcionarji z največ moči. Pristojni so za pripravo zakonov in dolžni so skrbeti za spoštovanje evropske zakonodaje.
-
17. 9. 2019 | Svet
S tožbami skušajo od revežev izterjati denar za zdravljenje
Več neprofitnih bolnišnic v ZDA je v zadnjih mesecih vložilo tožbe proti revnim bolnikom, ker jim ne morejo plačati računov za zdravljenje. Seema Verma iz zvezne agencije Centers for Medicare and Medicaid Services je po poročanju portala Propublica opozorila, da določene neprofitne bolnišnice nezavarovanim bolnikom zaračunavajo polno ceno, kar je nesprejemljivo.
-
14. 9. 2019 | Družba
Vsakomur bi morali dodeliti 120 tisoč evrov kapitala, da bi si lahko kupil stanovanje
Šest let po objavi uspešnice Kapital v 21. stoletju, je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil novo knjigo o kapitalizmu. Naslovil jo je Kapital in ideologija. V skladu s pravilom, da vsaka uspešnica potrebuje nadaljevanje, v njej podrobneje obdela teme iz prve knjige. V pogovoru za L'Obs je povedal, da je njegova nova knjiga boljša, ker se je v petih letih naučil veliko novega, preučil več zgodovinskih ozadij in podatkov.
-
11. 9. 2019 | Svet
Zakaj se je treba bati tega svetovalca, ki ga označujejo za sodobnega Rasputina
Mediji so ga označili za »arhitekta izstopa brez dogovora«, pa »Rasputina« in »političnega Svengalija«. Starosta britanskega parlamenta Ken Clarke je pred kratkim zatrdil, da Dominic Cummings, glavni svetovalec predsednika britanske vlade Borisa Johnsona, dejansko vodi državo. V trditvi, da je arhitekt brexita, je po poročanju Euronews nekaj resnice. Kampanja za brexit ni bila njegova prva podpora evroskepitične teme. Med letoma 1999 in 2002 je vodil kampanjo, naj Združeno kraljestvo ne prevzame evra. Kljub povezavam s konservativci, nikoli ni bil član stranke.
-
9. 9. 2019 | Svet
Več kot devet let zapora za opozicijsko političarko
Sodišče v Istanbulu je regionalno vodjo opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Canan Kaftancioglu obsodilo na več kot devet let zapora zaradi teroristične propagande in žaljenja predsednika. »V tej državi se sodnih odločitev ne sprejema po zakonodaji, ampak se zakonodajo prikroji želenim kaznim,« je bila po poročanju STA po sojenju kritična Kaftancioglujeva.
-
5. 9. 2019 | Svet
V ZDA večina ljudi nima težav najti službe. Stopnja brezposelnosti je zelo nizka, delavce iščejo povsod. Toda za milijone Američanov ena služba ni dovolj. Bridget Hughes, 29 let, čez dan dela pri verigi za hitro hrano Bruger King, tri noči na teden dela še pri sosednjem McDonladsu. Pri Burger Kingu na uro zasluži 10 dolarjev, pri McDonaldsu 9,50 dolarja. Skupaj s soprogom, ki dela na bencinski črpalki, tako zaslužita dovolj, da lahko nahranita svoje tri otroke in plačata najemnino.
-
4. 9. 2019 | Svet
Ko tudi srednjemu sloju grozi bankrot
Argentina je zaradi hude devalvacije pesa in posledično vse globlje finančne krize v državi uvedla več izrednih ukrepov. V centralni banki so pojasnili, da so izredni ukrepi nujni za ohranitev stabilnosti pesa, vlada pa je sporočila, da so se na ta način odzvali tudi, da bi zagotovili normalno delovanje gospodarstva ter zaščitili raven zaposlenosti in potrošnike. Da bi ustavila stopnjevanje krize, se je Argentina s prošnjo za odlog poplačila državnega dolga obrnila tudi na Mednarodni denarni sklad (IMF).
-
3. 9. 2019 | Svet
V večini poročil o požarih v amazonskem pragozdu je mogoče brati o krivcih. Med njimi naj bi bili rančarji in drvarji, pa desničarska oblast brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ker ne sprejme zakonodaje za zaščito amazonskega pragozda.
