Poslanci in njihova podjetja

Vsaka poslanska skupina ima pravico do strokovne pomoči. Na mesec za to iz proračuna vse dobijo po 2266 evrov na poslanca, denar pa lahko porabijo za zaposlitev strokovnih sodelavcev v državnem zboru za določen čas ali za plačilo zunanjih svetovalcev. Manjše poslanske skupine imajo manj denarja, večje več, nekatere tudi dolgoročne pogodbe s podjetji za svetovanje pri zakonodaji. Vse v skladu z veljavno zakonodajo, razen kadar so lastniki svetovalnih organizacij kar poslanci sami.

Poslanska skupina SDS ima tako svetovalno pogodbo z Inštitutom Jožeta Pučnika, katerega eden od ustanoviteljev, »lastnikov« in članov sveta je tudi Aleksander Zorn, poslanec SDS. V petih letih sodelovanja je inštitutu za storitve SDS državni zbor izplačal 463.549 evrov ali slabih sto tisoč na leto. Poslanski skupini SD svetuje Zavod ANI, katerega ustanovitelj je tudi Dejan Levanič, poslanec SD. V nekaj manj kot štirih letih sodelovanja je zavodu državni zbor izplačal 286 tisoč evrov oziroma okoli 70 tisoč evrov na leto. Zaresu svetuje Inštitut Novum, med ustanovitelji so stranka Zares, njen poslanec Franci Kek in cela vrsta članov stranke. V treh letih sodelovanja je državni zbor inštitutu nakazal 92.180 evrov ali 30 tisoč na leto. Podobno je z LDS sodelovala Liberalna akademija. Od leta 2003 do 2007 ji je državni zbor nakazal 236.607 evrov, odtlej so se odnosi med akademijo in LDS ohladili, zato tudi posla ni bilo več. Gre za društvo, katerega člani so med drugim poslanci Zaresa Gregor Golobič, Pavel Gantar in Franco Juri. Verjetno bi se našlo še kako podjetje, ki danes podobno svetuje kaki poslanski skupini ali pa je to počelo v preteklosti ...

V državnem zboru pojasnjujejo, da nad razporejanjem denarja za strokovno pomoč ni nadzora, potreben je zgolj podpis vodje poslanske skupine. Teoretično bi lahko denar zunanjim izvajalcem nakazovali za fiktivne posle in si ga razdelili poslanci med seboj ali pa v državnem zboru za čas mandata zaposlili cel kup strokovnih sodelavcev.

Glede zakonitosti najemanja svetovalnih podjetij, katerih lastniki so kar poslanci sami, so nas napotili na Komisijo za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da državni zbor ne sme poslovati z organizacijo, v kateri je poslanec »udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik« ali pa obvladuje več kot petodstotni delež pri »ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu«. Zakon je bil v tem delu spremenjen in velja od 4. junija letos, zato ne pride v poštev za poslanca Zaresa Keka, ki je iz Inštituta Novum izstopil tri mesece pred uveljavitvijo, niti za poslanca SD Levaniča, ki je iz Zavoda ANI izstopil slab mesec pred uveljavitvijo zakona. Načeloma bi prišel v poštev za omenjene tri poslance Zaresa, ki so člani Liberalne akademije, a ta od marca letos za državni zbor ni izpeljala nobenega posla ...

Tako ostane samo še poslanec SDS Zorn, saj ta ostaja družbenik v Inštitutu Jožeta Pučnika, ki ima veljavno svetovalno pogodbo s SDS, a mu je državni zbor po podatkih aplikacije Supervizor zadnji denar nakazal maja letos. Pri vsem skupaj pa ne gre za vprašanje formalnih zakonskih določb, ampak za politično higieno. Poslanci ne bi smeli preusmerjati proračunskih sredstev v pravne osebe, s katerimi so tako ali drugače povezani. Pa četudi gre za »pogodbeno svetovanje«.