Peter Petrovčič
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika Za naročnike
Zakaj ne nepremičninski davek?
Ko je vlada konec lanskega leta predstavila izhodišča za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, so na ministrstvu za finance posebej poudarili, da ne predlagajo uvedbe nepremičninskega ali stanovanjskega davka, ampak želijo uvesti premoženjski davek. Razlika med obema naj bi bila velika: nepremičninski davek bi bil sicer po mnenju številnih strokovnjakov recimo najčistejša odločitev, a po prepričanju vladnih uradnikov bi v tem primeru šlo za nekakšen sistemski zakon, katerega uvajanje bi bilo zelo težavno in dolgotrajno in pri katerem je treba upoštevati množico omejitev. V internih dokumentih ministrstva za finance, o katerih je v zadnjem letu na to temo razpravljal strateški svet za davke, recimo piše, da bi celovita uvedba nepremičninskega davka po njihovem predvidevanju trajala do tri leta, ker bi bilo treba v postopek usklajevanja vključiti vseh 212 občin, ki pa so doslej spremembi davkov na tem področju nasprotovale. In končno, po mnenju ministrstva za finance s takšno rešitvijo ne bi mogli podpreti stanovanjske politike, domnevno zaradi prakse, ki jo je v Sloveniji uvedlo ustavno sodišče.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Dva posiljevalca nista več oseb
Avgusta 2017 so trije fantje, udeleženci fantovščine, na stranišču avtokampa Lucija nad dekletom, ki je zvečer prišla na stranišče, izvajali spolno nasilje – dva sta jo drug za drugim zgrabila od zadaj in jo dlje otipavala po intimnih delih telesa, po prsih, zadnjici in mednožju, tretji pa je opazoval in se naslajal. Zadeva je šla na sodišče in spolna napadalca sta bila obsojena na leto zapora, a je potem višje sodišče kazen spremenilo v zgolj pogojno zaporno kazen. In sicer zato, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za hujšo obliko kaznivega dejanja, saj dve osebi zaporedoma še ne pomenita »več oseb«. To bizarno odločbo je konec lanskega leta potrdilo vrhovno sodišče.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika Za naročnike
Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar, predlaga znižanje zakonskih pogojev za zasedbo položaja generalnega direktorja policije. V zakonu o organiziranosti in delu v policiji želi razširiti nabor delovnih mest, ki bi veljala za vodstvena, ter znižati raven delovnih in tudi vodstvenih izkušenj, ki jih mora imeti policist, da se lahko poteguje za vodenje policije. To za policijo, v kateri vladajo iz leta v leto bolj kaotične razmere in ki jo je zadnja leta vodil policist, ki ni izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje na ta položaj, ni dober obet.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Priročnik za izkoriščanje tujih delavcev
Kako priti do delavca iz tujine? Kako priti do delavca z Balkana? Kako priti do delavca iz jugovzhodne Azije? In kako čim bolje izkoristiti vse prednosti zaposlovanja tujcev? To so vprašanja, ki si jih postavlja vedno več slovenskih delodajalcev. Sledi nekaj odgovorov, pojasnil in »praktičnih nasvetov«.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Ali lahko romskim staršem očitamo zanemarjanje otrok?
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v torek v Novem mestu predstavljal predvidene ukrepe za reševanje romske problematike. Med drugim tudi to, da bodo centri za socialno delo odslej neobiskovanje vrtca vsaj leto dni pred vstopom v šolo in neobiskovanje osnovne šole obravnavali kot zanemarjanje otroka. To »ima lahko resne pravne posledice«, pravi minister.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika Za naročnike
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnje čase večkrat poudarila, da nobeden od prijavljenih 12 kandidatk in kandidatov za varuha človekovih pravic nima zadostne podpore za izvolitev, in predlagala novo ime, ki ga je poiskala mimo razpisa – dr. Dijano Možina Zupanc. Če ji glede (ne)podpore drugim kandidatom verjamemo ali ne, so ta imena očitno zdaj že preteklost, poslanske skupine so se prejšnji teden mrzlično sestajale, sestankovale in kandidatko vabile na sestanek, da bi se do predsedničinega predloga čim prej opredelile. Dosedanjemu varuhu Petru Svetini se je mandat iztekel že pred mesecem dni. Kdo je torej nova predsedničina kandidatka, Dijana Možina Zupanc?
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
V iztekajočem se tednu je od torka do četrtka potekal vladno-gospodarski obisk na Filipinih, kjer je zunanja ministrica Tanja Fajon podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju dela in v Manili odprla slovensko veleposlaništvo v Aziji – edino v jugovzhodni Aziji. Nekaj dni pred tem, v petek, je zavod za zaposlovanje, ki je v Manili pripravil zaposlitveno prireditev za zaupanja vredne delodajalce, doma na to temo imel tiskovno konferenco. Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je bila nedvoumna: »Delavcem ni treba plačevati in ne smejo plačevati, da dobijo delo v Sloveniji, to je prepovedano.« Tega ni izrekla kar tako, odzvala se je na dejansko stanje.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Britanski RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je najstarejša in največja organizacija za varstvo živali na svetu – 16. junija lani je praznovala 200-letnico obstoja. Gre za organizacijo, najprepoznavnejšo po shemi, s katero se zagotavlja »strog višji standard« ravnanja z živalmi, ki ga morajo dosegati kmetje, prevozniki živali in klavnice, če želijo prodajati živilske izdelke z njeno oznako. To je ena izmed najbolj znanih oznak za živilske izdelke, ki kupce navdajajo s prepričanjem, da je bilo za rejne živali lepo poskrbljeno, da niso trpele, da je bil postopek proizvodnje hrane prijazen do okolja, da gre za trajnostno izkoriščanje naravnega okolja in podobno. A oznaka »RSPCA assured« že dolgo ni več to, kar je nekdaj bila. Včasih je pomenila zagotovilo za nekoliko bolj humano ravnanje z rejnimi živalmi, danes je bolj ko ne kritje za slabe prakse. Koliko pa je resnične skrbi za živali in okolje v različnih oznakah, ki nas vabijo k nakupu izdelkov po slovenskih supermarketih?
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Večnamenski romski centri – superprojekt, do katerega pa ima dostop le peščica Romov
»Kadar govorimo s predstavniki centra za socialno delo, šole ali pa zdravstva, vedno pravijo: pošiljajte otroke v vrtec in šolo. Pa jim včasih rečem, če se že toliko ukvarjate s šolo in vrtcem, dajte se vsaj toliko še z vodo in elektriko. Precej lažje bi bilo pošiljati otroke v šolo, če bi imeli to dvoje,« je novembra lani ob našem obisku ribniških Romov tarnala Jasna Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas, enega od treh neformalnih in komunalno neurejenih romskih naselij v občini. Gre za eno izmed občin z romsko manjšino, kjer zakon ne predvideva niti romskega svetnika in je prepad med Romi in občinskimi oblastmi še očitnejši. V petek objavljeni javni razpis za financiranje »mreže večnamenskih romskih centrov« predvideva tak center tudi v Ribnici. Pa ga bodo res dobili? O kakšnih centrih je sploh govor? Kaj je njihov namen? In kaj bi bilo treba storiti, da bi tovrstni smiselni, a sporadični projekti postali dolgoročno učinkovit pripomoček za izhod iz več desetletij romske bede?
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.«
-
Oktobra 2023 je vlada Roberta Goloba potrdila spremembe zakonodaje na področju varstva živali. Šlo je za eno izmed tistih namer vlade, ki so smiselne, usmerjene v prihodnost in potrebne, a so bile politično zlorabljene za klic k tradicionalnim vrednotam, ki ga po zgledu skrajne desnice v tujini za motivacijo volivcev uporabljata SDS in NSi. Številnim ukrepom se je vlada potem pod pritiskom teh dveh strank in civilnodružbenih lobijev odpovedala. Malenkostno okrepljenemu varstvu živali pa se ji za zdaj ne bo treba, saj je ureditev kot skladno z ustavno potrdilo ustavno sodišče.
-
Kdo so nedotakljivi policijski šefi?
V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?
-
Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi.
-
Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi
Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?
-
Med strokovnostjo in političnostjo
Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?
-
Župan ne bo odgovarjal za spolni napad na mladoletne osebe
Ko se je konec lanskega novembra razvedelo, da naj bi se bil dornavski župan Matej Zorko z mladoletniki dogovarjal za spolne aktivnosti, ga je stranka SDS izključila in pozvala k odstopu. Tega je napovedal tudi sam, a na začetku letošnjega leta je javnost obvestil, da si je premislil in bo še vsaj dve leti župan. Premislil pa si je zato, ker ovadba, ki so jo pripravljali na policiji, ne bi zdržala sodne presoje. Zorko za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ne bi bil in ne bo obsojen. To so pred dnevi priznali tudi na tožilstvu in pojasnili, da so ovadbo zavrgli.
-
Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT
Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Nadgradite rehabilitacijo invalidnih otrok iz Gaze!
Premirje v Gazi je priložnost za pomoč tam živečim ljudem. Slovenija je doslej to pomoč izvajala v obliki medicinske rehabilitacije (v Egiptu živečih) palestinskih otrok iz Gaze, ki so v katerem izmed izraelskih napadov pretrpeli trajne poškodbe. Nazadnje je bila tu skupina desetih otrok, ki je rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča končala konec lanskega leta. Nas pa je zanimalo, kdaj pride nova skupina, kako velika bo in ali morda pristojni razmišljajo o trajni premestitvi in bolj poglobljeni rehabilitaciji otrok, s katero bi zamenjali zgolj nekajtedenski program in hitro vrnitev na Bližnji vzhod.
-
Kazenski postopki tudi za najmlajše?
Slovenija je šla po osamosvojitvi na področju kaznovalne politike po poti zahodnega sveta. To v tem primeru pomeni višje kazni, rast števila zapornikov, bolj polne zapore, več kaznovanja, manj resocializacije in psihosocialnega dela z obsojenci. Edino, kar je ostalo, lahko v sledovih opazimo v kaznovalni politiki za mladoletne osebe, tiste, stare med 14 in 18 let. Ta bi tudi morala biti skladna z mednarodnimi konvencijami in takšna naj bi bila tudi slovenska zakonodaja. A od velikih besed o strokovni in k človeku usmerjeni obravnavi najranljivejše skupine »delikventov« v praksi ni ostalo kaj dosti.
-
Zavetišča za usmrtitve živali?
Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo presojo pobude zavetišč za živali, ki so trdila, da jih veljavna zakonodaja postavlja v nemogoč položaj. Zavetišča morajo poskrbeti za potepuške, zavržene, zapuščene, najdene pse in mačke, a hkrati nimajo zagotovljenega dostojnega financiranja za to koncesijsko dejavnost. Zdi se, kot da so bili ljubitelji živali pred najvišjim sodiščem poraženi in da večina ustavnih sodnikov in sodnic nima občutka za zapuščene hišne ljubljenčke. A ta trditev velja le na prvi pogled.
-
Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži
Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.
-
Fizični obračun med učiteljico in učencem
Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.
-
Diskriminacija parov brez otrok?
V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?
-
V sredo sta generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar stopila pred novinarje in javnost obvestila, da je Jušić podal odstopno izjavo, minister pa jo je sprejel. Jušić sicer svoje odločitve ni obrazložil. Je pa zato Poklukar dejal, da se je generalni direktor policije odločil za odstop, ker so bili očitki zoper njega breme za celotno slovensko policijo: »Zelo jasno je povedal, da si želi razbremeniti policijo in seveda pritisk na celotno policijo, zato je pravzaprav potegnil zelo častno potezo.« Častno potezo? Minister se je gotovo šalil.
-
Politični vrh je pred zahtevno nalogo, katere posledice bodo vidne več let
Pred predsednico republike, predsednikom vlade in državnim zborom je leto pomembnih kadrovskih odločitev, ki se z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije vlečejo še od lani in se bodo končale spomladi prihodnje leto z menjavo petih ustavnih sodnikov. Vmes, do 25. februarja letos, bo treba izvoliti še novega varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Do zdaj sta se med tistimi z največ možnostmi omenjali predvsem direktorica Pravnega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad in Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede, poslanci pa so v torek od predsednice Nataše Pirc Musar dobili na mizo ožji izbor štirih imen.
-
Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.
-
Blatne vasi / Temu mora država narediti konec
Drugega marca daljnega leta 2014 je 16 Rominj in Romov iz dveh slovenskih romskih naselij pred evropskim sodiščem za človekove pravice vložilo tožbo zaradi kršitve pravice do vode. Gre za naselji Dobruška vas v Škocjanu in Goriča vas v Ribnici, kjer so tedaj živeli in še danes živijo Romi brez vode in elektrike. Ko je konec januarja 2020 v Goriči vasi v baraki zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni Amadej Brajdič, postopek pred evropskim sodiščem še ni bil končan. Je pa odločitev prišla le dober mesec dni kasneje, 10. marca. A evropsko sodišče ni ugotovilo kršitev človekovih pravic. Kako je torej videti življenje Romov, slovenskih in evropskih državljanov, ki jim temeljne človekove pravice niso kršene?
-
Tujih delavcev nočemo in ne maramo, a jih nujno potrebujemo
V Nemčiji, ki velja za državo, ki daje ton migracijski politiki EU, je minulo leto morda najbolj zaznamovala razprava o migracijah. Država je lani uvedla številne nove protimigracijske ukrepe, navsezadnje pa je predvsem zaradi nesoglasij tudi o teh vprašanjih razpadla vlada. So pa vsi ti ukrepi, ki naj bi v takšni ali drugačni obliki imeli odvračalni učinek, v resnici predvsem notranjepolitičnega pomena v smislu nagovarjanja volivcev. S potrebami nemške družbe nimajo veliko skupnega.
