Enako kot lani. Enako bedno.

S 1. septembrom se je začelo novo šolsko leto za vse osnovnošolce in srednješolce. Ker se bomo na tem mestu osredotočili na romske otroke, lahko srednjo šolo pustimo ob strani, saj se vanjo vpišejo res zelo redki. Tudi na ravni osnovnošolskega izobraževanja imajo romski otroci precej manjše možnosti za uspeh kot njihovi neromski vrstniki. Podatki o uspehu romskih otrok v osnovni šoli za lansko šolsko leto so primerljivi s podatki za leto poprej. Primerljivo slabi.

Na ministrstvu za šolstvo in šport podatkov o uspehu romskih otrok v osnovni šoli sploh nimajo. Čeprav so pristojni za spodbujanje izobraževanja romskih otrok, nimajo podatkov o rezultatih svojega dela ... Edini razpoložljivi podatki so tisti o številu romskih otrok, vpisanih v posamezni razred izobraževanja. Skupni podatki kažejo podobno sliko kot lani in dokazujejo, da povprečni romski otrok napreduje zelo počasi in je večino osnovnošolskega izobraževanja, če že ne kar vseh devet let, vpisan v nižje razrede. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1827 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 268, v drugega 261, v tretjega 283, v četrtega 231, v petega 206, v šestega 195, v sedmega 163, v osmega 131 in v devetega le še 85 romskih otrok. In to so podatki za vso Slovenijo, torej kažejo še posebej porazno sliko osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok zunaj Prekmurja, predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini. V Prekmurju namreč romski otroci v osnovni šoli večinoma napredujejo že skoraj enako hitro kot neromski. Zato se osredotočimo na omenjeni regiji.

Ker uradnih podatkov o uspehu romskih otrok na ravni države ni, jih je tudi letos v sodelovanju z Amnesty international Slovenije zbrala Mladina. Zbiranje na osnovnih šolah je potekalo od vrat do vrat, zato gre za nepopolne, a kljub temu reprezentativne podatke. Letos se je občutno manj šol kot lani izgovarjalo, da teh podatkov ali nimajo ali pa ne smejo izdati. Izjema je Osnovna šola Leskovec pri Krškem, ki je lani te podatke sporočila, letos pa ne, češ da so jim tako svetovali kar na inšpektoratu ministrstva za šolstvo. Nekaj podobnega, da z varovanjem teh podatkov ščitijo prav romske učence, so lani zatrjevali na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan, kamor hodijo tudi otroci iz zadnje čase medijsko obleganega romskega naselja Dobruška vas. Letos so nam brez težav poslali želene podatke. Prvi razred je na tej šoli lani obiskovalo 11 romskih učencev, od tega devet prvič, deset pa se jih je takrat vpisalo v drugi razred. V sedmem in osmem razredu je bilo skupaj le pet romskih otrok, v devetem niti enega. Osnovnošolsko obveznost, torej devet let zaporednega obiskovanja osnovne šole ne glede na razred in brez zaključene devetletke, je izpolnilo kar pet romskih učencev. Gre za otroke, ki devetim letom šolanja navkljub nimajo osnovnošolske izobrazbe.

Lani je na osmih osnovnih šolah na Dolenjskem in v Beli krajini osnovno šolo uspešno končalo devet romskih otrok. Kar 23 jih je osnovnošolsko obveznost izpolnilo brez zaključene devetletke.

Poglejmo podrobneje podatke osmih osnovnih šol iz Dolenjske in Bele krajine, ki so sporočile podatke o uspehu romskih učencev. Gre za po eno šolo iz Kočevja, Grosupljega, Škocjana, Stare Cerkve, Semiča, Metlike in dve šoli iz Črnomlja. Prvi razred je na teh šolah v lanskem šolskem letu skupaj obiskovalo 53 romskih otrok, od tega jih je prvi razred prvič obiskovalo 43, kar na prvi pogled ni slab podatek, saj jih je ta razred ponavljalo le deset. A zgolj na prvi pogled. Za realnejšo sliko je treba pogledati v pravilnik o napredovanju otrok v prvi triadi devetletke. Otroci v prvem in drugem razredu ne napredujejo v višji razred le, če s ponavljanjem otroka soglašajo starši. V praksi, predvsem pri romskih otrocih, to pogosto pomeni, da v višji razred napredujejo tudi številni otroci, ki niso izpolnili minimalnih standardov znanja za prehod v višji razred ... V drugi razred se je lani vpisalo 39 romskih otrok. Zadnjo triado, torej sedmi, osmi in deveti razred, pa je skupaj na vseh teh šolah obiskovalo le 61 romskih otrok. In, pozor, deveti razred, torej osnovno šolo, je uspešno zaključilo le devet romskih otrok. Kar 23 pa jih je izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem končalo osnovnošolsko izobraževanje. Redki so to obveznost izpolnili v devetem razredu, večina v nižjih. Ponovimo, to so otroci, ki so končali izobraževanje in nimajo osnovnošolske izobrazbe.

Za takšno stanje so še najmanj krive šole. Seveda v nekaterih okoljih med učiteljskim kadrom obstaja odpor do romskih otrok, a razlogi za njihov neuspeh so najprej zunaj šole. Torej doma, kjer živijo v nelegalnih naseljih, pogosto brez vode in elektrike, s starši, ki ne znajo slovensko, ki pogosto sploh niso hodili v šolo ... V omenjeni Dobruški vasi naj bi recimo te dni po 60 letih dobili vodo. Država je 200 tamkaj živečim Romom namenila eno javno pipo. Zato pa morda še beseda ali dve o tem, kako bi lahko bilo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, če bi bilo ... V Prekmurju je nekaj povsem legalnih romskih naselij, tudi druga imajo večinoma dostojno urejeno osnovno komunalno infrastrukturo. Na Osnovni šoli II Murska Sobota je bilo lani skupaj vpisanih 23 romskih otrok. V prvi razred je hodil eden, in sicer prvič, in ga uspešno končal. Zadnjo triado je skupaj obiskovalo deset romskih učencev, vsi razen enega so razred uspešno zaključili. Vsi štirje, ki so obiskovali deveti razred, so uspešno končali osnovno šolo. Dva od njih sta se vpisala na triletno trgovsko šolo, dva pa na štiriletno medicinsko srednjo šolo.