Z glasbo do domoljubja

Dolgo časa smo tarnali, da na nacionalki nimamo video lestvice slovenskih glasbenih spotov, prek katere bi spoznavali domačo glasbeno sceno, neodvisno od plačanega radijskega predvajanja ali naključnosti interneta. Po dolgem času se nam je želja prejšnji teden končno uresničila - oddaja VideoZid, ki ni pretirano drugačna od Videospotnic, se je začela v torek in do petka, ko smo si jo lahko ogledali še v posebni ediciji v živo, nam je bilo že dokaj jasno, kaj se nam je zgodilo.

Oddaja Videozid bo med tednom očitno morala skrbeti za narodno zavednost naše mladine, ki ne gleda poročil, vsaj tako bi iz oglasnih premorov lahko razbrali koncept oddaje. Med vsakimi oglasi namreč zavrtijo risanko s ptički, ki jo je pripravila Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev, v kateri nam predavajo o tem, da francosko in angleško pojoči ptiči uničujejo našo nacionalno identieto. A če je poglaviten namen oddaje oblikovanje slovenske identiete, potem lahko kar takoj vržemo puško v koruzo in preklopimo na oddajo Na zdravje!

Tam lahko namreč tudi v novi sezoni vidimo vse lepote slovenske glasbe, folklore in nenazadnje identitete, zapakirane v lično kmečko emabalažo in šovinistični humor. V petek smo si lahko ogledali celoten razpon, od še ene narodno zavedne poskočnice Natalije Verboten, prek Prifarskega Mitje, ki nas je tokrat prišel šarmirat v bolj “casual” opravi, kavbojkah in beli srajčki, do zagotovo zelo uspešne ljudske skladbe v izvedbi skupine Suha špaga, ki gre nekako takole: “Po rit, po rit jo udar, boš vidu, kaj bo djala, po rit, po rit jo udar, če ne ti bo zaspala.”

Ali pa si ogledamo nedeljski dobrodelni koncert Rdečega križa, ki ga je povezovala razbohotena Ana Tavčar - Prikovič, žena avtorja ene najbolj domoljubnih skladb zadnjih let, Za Slovenijo živim. Na koncertu so med drugim nastopili tudi Eroica, ki so zapeli Ti si mi u krvi Zdravka Čolića in Lane moje Željka Joksimovića. A ker skladbe nam manjvrednih narodov očitno niso primerne za nacionalko, so ju zapeli v italijanščini.

A nazaj k VideoZidu. Glede na to, da se je od zadnjih Videospotnic zgodil You Tube, bodo morali ustvarjalci poleg spotov slovenskih glasbenikov verjetno ponuditi še kaj, česar ne nudi že splet. Trudijo se s simpatičmnimi prispevki o mladih in njihovem prostem času, trudijo se s pogovori z gosti v petkovih oddajah. Čeprav je vse skupaj dokaj dolgočasno, pa je zaenkrat še rešljivo, če se le ne bodo v studiu prepogosto pojavljali člani

Siddharte s svojimi spiski želja, kaj naj ta oddaja naredi za njih.

Novodobnim Petrom Polesom in Urškam Jerkič morda ne bi smeli nalagati tako težkih nalog, kot je skrb za narodno identiteto, morda bi začeli že s tem, da si lahko kdaj namesto padanja vlade ogledali deset spodobnih glasbenih spotov domače produkcije, saj nam bolj kot slovenske identitete trenutno manjka osnov spodobnosti.